Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v sindikatu, ki sodi pod sindikalno centralo KS 90, so se tudi sami za ta korak odločili, ker so jim avtobusni prevozniki leta 2013 prenehali izplačevati prispevek za obvezno poklicno zavarovanje. Postopke so sprožili v imenu zaposlenih v podjetjih Arriva Alpetour, Arriva Dolenjska in Primorska ter Nomago.
V poklicno zavarovanje, ki je leta 2001 nadomestilo prejšnjo zavarovalno dobo s povečanjem, do takrat imenovano tudi beneficirana delovna doba, so sicer vključeni delavci, ki polni delovni čas opravljajo posebno težka in za zdravje škodljiva dela, ter tisti, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati.
Med njimi so bili tudi vozniki, ki jih zastopa omenjeni sindikat voznikov avtobusov, toda le do leta 2013, ko so jim delodajalci prispevke prenehali plačevati. To se je zgodilo po tem, ko se je prispevek za poklicne pokojnine, ki omogoča delavcem predčasno upokojitev in pokojnino brez odbitkov, podvojil.
Avtobusna podjetja so se pri prenehanju izplačevanja prispevkov sicer sklicevala na mnenje komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da se poklicna pokojnina od 1. januarja 2013 ne šteje nobenemu delavcu več, ker za to ne izpolnjujejo pogoja o 60.000 prevoženih kilometrih na leto.
Vozniki so medtem trdili, da ta kriterij ni bil nikoli sprejet v obliki splošno zavezujočega pravnega akta in objavljen v uradnem listu, in tako ne more posegati v obseg pravic, določen z zakonom in podzakonskimi akti.
Lani na sodišču kar 53 voznikov LPP uspešnih
Maja lani je 53 voznikom LPP, ki so se odločili za tožbe, najprej prikimalo delovno sodišče, nato pa oktobra lani še višje delovno in socialno sodišče. LPP je nato na vrhovno sodišče vložil revizijo na sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča, ki pa je pred kratkim odločilo, da mora podjetje voznikom izplačati prispevke za poklicno zavarovanje od leta 2013 naprej.
To je zdaj znova opogumilo sindikat voznikov avtobusov, ki je na to kršitev opozoril že s protestom januarja 2017. Dolgo se je trudil tudi z dopisi delodajalcem, "ki pa so ostali gluhi za naše pozive". Dodaten udarec jim je marca 2017 zadalo delovno sodišče, oktobra istega leta pa še višje delovno sodišče, ki sta se postavili na stran delodajalcev. Pomagala ni niti stavka.
Zdaj so odločeni, da jim vendarle uspe. Ob tem pa se jim zdi "izjemno žalostno, če ne že sramotno, da morajo vozniki avtobusov v dejavnosti, ki jo subvencioniramo vsi davkoplačevalci, sami poiskati pravico na sodišču". Kritika gre po njihovih besedah sistemu, »ki namesto da ščiti malega človeka, ščiti pohlepen kapital po principu, da kdor ukrade klobaso, ima težave z državo, zaradi tistega, ki ukrade milijone, pa ima problem država«.
Od ustreznih služb zahtevajo, da kršitelje delovne zakonodaje sankcionirajo z izgubo koncesije, saj da si v nobeni pravni državi ne bi smeli dovoliti, da se državni denar uporablja za kršenje delavskih pravic.
Tožbe zoper vsa večja avtobusna podjetja je sicer iz istega razloga letos že vložil tudi Sindikat delavcev prometa in zvez, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). V prvem valu jih je bilo 51, napovedan je bil tudi drugi val.
Povprečen voznik avtobusa na letni ravni z naslova neplačevanja prispevkov ob izgubi poklicne pokojnine oz. znižanju le te izgubi 1500 evrov, kar od leta 2013 nanese 6000 evrov.
