Brazilsko vlado so pozvali, naj ustavi nadaljnje krčenje amazonskega pragozda za proizvodnjo soje in jo pozvali k podaljšanju amazonskega moratorija na sojo (Amazon soy moratorium ASM). To je prvi prostovoljni dogovor, sprejet leta 2006, ki podjetjem prepoveduje pridobivanje novih zemljišč za proizvodnjo soje.

Ohranitev amazonskega pragozda, ki je pomemben vir kisika, med znanstveniki in aktivisti velja za prednostno nalogo pri odzivanju na podnebno krizo. Nedavno pa je združenje brazilskih pridelovalcev soje Aprosoja začelo s kampanjo, ki poziva k odpravi omenjenega moratorija oziroma prepovedi trgovanja s pridelki iz na novo pridobljenih zemljišč. V združenju Aprosoja trdijo, da jih pri kampanji podpira tudi skrajno desni predsednik Brazilije Jair Bolsonaro, ki se je že prej znašel pod plazom mednarodnih kritik zaradi zavzemanja za večje gospodarsko izkoriščanje amazonskega pragozda, tudi ko so ga poleti zajeli ognjeni zublji. Veliko poletnih požarov je nastalo ravno zaradi namernih požigov, s katerimi so kmetovalci ustvarjali nova pridelovalna zemljišča.

Med podpisniki tudi Aldi in Mars

Med podpisniki pisma najdemo nekaj največjih evropskih in britanskih trgovcev, med njimi tudi Aldi, Carrefour in Marks & Spencer in proizvajalce hrane, med njimi na primer Mars. Med vlagatelji, ki so se podpisali pod pismo, najdemo nizozemsko podjetje Robeco, kanadski BMO Global Asset Management in največjega britanskega upravljavca premoženja Legal & General Investment Management - vlagatelji, ki so se pod pismo podpisali, skupaj upravljajo z dobrima dvema in pol bilijonoma evrov.

V pismu so zapisali: »Še naprej želimo pridobivati in vlagati v brazilsko industrijo soje, vendar če ASM ne bo vzdrževan, bo to ogrozilo naše poslovanje.« Peter Andrews, vodja trajnosti britanskega konzorcija za maloprodajo, ki predstavlja številne podpisnike, je dejal, da iščejo zagotovila brazilske vlade, da bo moratorij ostal. »Kupci pričakujejo, da izdelki, ki jih kupujejo, ne škodijo okolju, trgovci pa veliko vlagajo v svoje dobavne verige, da bi to zagotovili v največji možni meri,« je dejal.

Pripravo pisma so koordinirali predstavniki iniciative Farm Animal Investment Risk & Return Initiative, ki so želeli sporočiti, da je možno nadaljevati enako proizvodnjo soje kot do sedaj, brez da bi ob tem še naprej uničevali pragozd, poroča Guardian.

Podpisnice pisma sojo večinoma uporabljajo za kmetijsko krmo, pa tudi za proizvodnjo izdelkov, kot sta sojina omaka ali tofu. Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo je bila Brazilija največji svetovni izvoznik soje v letih 2016 in 2017, največ je je izvozila na Kitajsko, kjer se je mesna industrija sunkovito razvijala - nižji stroški zemlje in dela kot v ZDA so Brazilijo spremenili v njihov ključni vir soje.

Bolsonaro v sporu tudi z Leonardom DiCapriem

Medtem ko se globalno iščejo rešitve in ukrepi za prenehanje namernega krčenja amazonskega pragozda, se skrajno desni predsednik Brazilije ukvarja z iskanjem krivcev za nedavne požare. Aktivisti trdijo, da predsednik z iskanjem krivcev le preusmerja pozornost. Že večkrat je zanje namreč okrivil nevladne organizacije, ki se borijo proti krčenju pragozda. Te naj bi požare namreč zanetile kar same in si tako zagotovile visoke donacije od vidnih osebnosti, kot je na primer igralec in okoljski aktivist Leonardo DiCaprio. Predsednik obtožb z dokazi ni podkrepil, je pa prejšnji teden krivdo za požare pripisal neposredno na hollywoodskega igralca.

Kot je povedal v video prenosu na Facebooku: »Nevladniki, kaj so storili? Kaj je lažje? Zažgati gozd. Fotografirajte, snemajte, pošljite nevladni organizaciji, ta novico razširi, naredi kampanjo proti Braziliji, se poveže z Leonardom di Capriom in on organizaciji nameni 500.000 ameriških dolarjev,« je poudaril.

Prejšnji teden je brazilska policija aretirala štiri člane gasilske brigade Alter do Chão, ki naj bi zanetili nekaj izmed požarov, ki so se septembra močno razširili čez pragozd v brazilski zvezni državi Pará. Kot poroča Quartz, kritiki sicer trdijo, da je bila poteza politično motivirana. Bolsonaro je zatem razširil govorice, da je okoljevarstvena skupina World Wildlife Fund (WWF) kupila (lažne) fotografije od omenjene gasilske brigade, da bi z njimi dobila donacije s strani posameznikov, kot je DiCaprio. Igralec in fundacija sta govorice zanikala, DiCaprio pa se je do zadeve opredelil tudi na instagramu.