Celostna vizualno-zvočna podoba koreografa in plesalca Jana Rozmana, od brezmadežno belih tenisk (kostumografija Tanja Pađan) do štirih mobilnih telefonov znamke Apple v predstavi MEMEMEME, kriči, da gre za umetniško delo ljudi, ki so v svojih dvajsetih. Prav tako generacijski je internetni fenomen mema, podobe ali posnetka, ki se prosto deli med uporabniki in služi kot ilustracija za neko stanje ali idejo. Vezivo uprizoritve je tako spoj neštetih vizualnih, popkulturnih in glasbenih referenc pa vse do miksa domačih in tujih popularnih šlagerjev, ki že od začetka preverjajo našo seznanjenost z goro referenc, ki jih je dobro poznati, da veljamo za memovsko pismene.
Če so bile koreografije, namenjene kameri, energetične, kaotične in nastopaške, zdaj umirjeni in kontrolirani gibi niso več namenjeni proizvajanju imitacij internetnih vsebin, temveč se usmerjajo k uglaševanju skupnosti teles na odru. (Foto: Nada Žgank)
Senzorično prenasičen prvi del predstave, v katerem se za našo pozornost borijo štirje performerji (Julija Pečnikar, Peter Frankl, Daniel Petković<...
Ibsenova simbolistična drama Gospa z morja se zdi vsaj na površni pogled trdno zasajena v prostor in čas skandinavskega podeželskega mesteca ob koncu...