Okoli 15 invalidskih organizacij in 60 razstavljalcev bo v ponedeljek med 12. in 17. uro na Gospodarskem razstavišču pripravilo bazar. Predstavili bodo umetniške in rokodelske izdelke, ki jih izdelujejo sami. Medtem ko bodo nekateri izdelki nastajali med dogodkom, bodo nekatere organizacije predstavile tudi svoje programe, s katerimi uporabnikom omogočajo vključenost in socialno aktivacijo. Izkupiček bazarja bo šel za programe invalidskih organizacij. »Invalidske organizacije bodo predstavile rokodelske, umetniške izdelke svojih uporabnikov in članov. Eni rišejo z usti, drugi pečejo piškote, tretji delajo nekaj iz lesa, četrti iz sadja,« je dejal Goran Kustura, generalni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS), ki bo organiziral dogodek, sicer pa zastopa interese čez 100.000 slovenskih invalidov. Organizacije, ki so vključene v NSIOS, predstavljajo 98,5 odstotka vseh slovenskih invalidov, delujejo pa v čez 220 lokalnih društvih.
Kustura je povedal, da je poleg zbiranja sredstev za programe invalidskih organizacij namen prireditve osveščanje ljudi o problematikah, ki se dotikajo invalidov, predvsem pa želijo opozoriti na stigmatizacijo, s katero se še vedno srečujejo, in prispevati k temu, da bi bilo te čim manj. »Želje invalidov so enake kot vseh drugih ljudi. Sodobni model invalidnosti, kot temu rečemo, definira invalidnost kot skupek pojavov in ovir, ki jih pred njih postavlja družba. Te ovire so različnih tipov – fizične, stereotipi, predsodki…« je dejal in poudaril, da je naloga družbe, če želi biti vključujoča, da odpravlja te ovire.
Pozitivni predsodki
Pri tem je pomembno, da se odpravljajo tudi tako imenovani pozitivni predsodki in pokroviteljstvo. Kustura je namreč pojasnil, da sta pogosta pojava tragedizacija in heroizacija invalidov in navedel tudi dva takšna primera. Eden je bila kampanja, ki je sporočala, naj ljudje ne skačejo v vodo. »Zlomljena hrbtenica in oseba na invalidskem vozičku sporočata, da se z invalidnostjo življenje konča. A v resnici gre življenje naprej. Vsi ljudje doživimo težke izkušnje, a gremo naprej,« je dejal. Kot primer heroizacije pa je omenil medijske objave, ki so nastale ob zbiranju denarja za Krisa, ko so se pojavljale besedne zveze, kot je »mali junak«.
»Oboje je posledica predsodkov in stereotipov. Je pa res, da je bolje, če gre za pozitivne predsodke kot negativne,« je dejal. Da bi stereotipe in predsodke rahljali, pa so pomembne izmenjave izkušenj, osebni stik in spoznavanje različnih zgodb. »Zato bi bili veseli, če bi ljudje v čim večjem številu prišli, vprašali, poslušali in se pogovarjali,« je sklenil.
