Na volišča je danes pozvanih 207.000 volivcev, za veljavnost referenduma je potrebna 50-odstotna volilna udeležba. Za razliko od predhodnih, propadlih poskusov ločitev mestnih uprav - na zadnjem tovrstnem referendumu leta 2003 je bila udeležba 48-odstotna - bi lahko bil izid po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA tokrat drugačen.
Danes dve tretjini Benečanov živita na celini, samo v industrijskem mestu Mestre in okolici jih je okoli 200.000. Število prebivalcev Benetk medtem že desetletja upada. S 175.000 v letu 1952 se je skrčilo na le 55.000. Mestre imajo torej občutno večje število prebivalcev, kar pomeni, da bo celina, tako kot odloča o županu, odločila tudi o izidu referenduma.
Ločitev zagovarjajo desničarska Liga, avtonomistična gibanja in tudi populistično Gibanje pet zvezd. Njegova partnerica v vladi v Rimu, Demokratska stranka (PD) in stranka nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija Naprej Italija sta na drugi strani proti.
Ločitvi nasprotuje tudi beneški župan Luigi Brugnaro, ki je zato volivce pozval, naj danes ne oddajo glasov in s tem onemogočijo veljavnost referenduma. Aktualni desnosredinski župan je tudi prvi, ki ne živi v Benetkah, temveč v kraju Migliano Veneto, zaradi česar sam sebi pravi celinski Benečan.
Zagovorniki ločitve na drugi strani trdijo, da bi ta županu Benetk omogočila, da se osredotoči izključno na potrebe mesta ob Laguni, ki so povsem drugačne od potreb Mester in okolice. Le župan, ki bo povsem osredotočen na Benetke, bo sposoben mesto rešiti pred poplavami, množičnim turizmom in odhajanjem prebivalcev, pravijo.
Do leta 1926 so bile Benetke in Mestre ločeni mesti, nato pa je vlada fašista Benita Mussolinija z dekretom ustanovila samo eno mesto.
