Po seji odbora za zdravstvo v sredo zvečer se je zdelo, da politiki še nikoli niso bili tako blizu ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a že naslednje jutro je minister za zdravje Aleš Šabeder dal izjavo, ki kaže, da bo ukinitev spet odložena. Ko bo državni zbor odločal o zakonu, ki ga je pripravil odbor, bo več poslanskih skupin sledilo Šabedrovemu nasvetu, njegovo stališče pa zdaj ni jasno. Seveda bi lahko to dilemo razrešil minister sam, a danes ni želel odgovoriti na vprašanje, ali zakon podpira ali mu nasprotuje.
»To je del politike, če pa je to nezaupnica, lahko tudi odstopim ob koncu dneva,« je dogajanje na odboru komentiral Šabeder v izjavi, ki jo je dal novinarjem danes zjutraj pred sejo vlade. Po seji in pogovoru s premierjem Marjanom Šarcem pa je dejal, da ima še naprej vso podporo predsednika vlade. Šarec naj bi za razplet sredine seje odbora danes čestital tako ministru kot poslancem.
Več interpretacij izjave
Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič je danes dejal, da je treba za razumevanje Šabedrove jutranje izjave poznati novinarsko vprašanje. To je bilo po Golubovičevih besedah postavljeno tako, da je minister dejansko odgovarjal, kaj bo storil pod pogojem, da bi bila sredina seja odbora res nezaupnica njegovemu delu. Ta pogoj pa nikakor ni izpolnjen, saj je zakonski predlog, ki ga je potrdil odbor, del načrta, pri katerem sodeluje tudi Šabeder, je razložil vodja poslancev največje vladne stranke.
Viri iz kroga ministra pa so nam neuradno zagotovili, da Šabeder zakona, ki je bil pripravljen na seji odbora, ne podpira, saj naj bi se strinjal s strokovnjaki na ministrstvu, ki menijo, da je zakon slab. Po trditvah teh virov minister pričakuje, da zakon ne bo sprejet, če bo, pa bo razmislil o odstopu. Uradno tega Šabeder ni ne potrdil ne zanikal. Sporočil nam je samo, da ostaja pri stališču, da je področje treba reševati tudi celostno, zato nadaljuje pripravo obsežnega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. »Razumemo pa politično voljo,« je dodal. Enako stališče je na sredini seji predstavil državni sekretar Tomaž Pliberšek, ki je nadomeščal ministra.
Odbor za zdravstvo je torej v sredo obravnaval zakonski predlog Levice o odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in številne amandmaje, s katerimi je želela koalicija na pobudo Liste Marjana Šarca (LMŠ) zamenjati celotno vsebino predloga. To je bilo pričakovano že več tednov, ni pa bilo pričakovano, da bo poskus LMŠ uspel in da bo odbor na hitro spremenjeni zakon poslal na glasovanje v državni zbor. Na klopeh vseh poslancev bi se torej moral decembra znajti predlog, da se dopolnilno zavarovanje, ki ga v višini okoli 35 evrov mesečno plačujemo eni od treh komercialnih zavarovalnic, nadomesti s šest evrov nižjim obveznim pavšalnim prispevkom, ki bi ga za zavod za zdravstveno zavarovanje pobirala finančna uprava. Temu prvemu koraku naj bi v nekaj mesecih sledil drugi, ki bi prinesel solidarnostno lestvico plačevanja prispevka in tudi številne druge spremembe v zdravstvu.
Proti rešitvi, ki jo je zagovarjal
Če je ministrovo stališče po novem res takšno, kot pravijo neuradni viri, je to težko razumeti, saj je v javnosti zagovarjal iste rešitve kot poslanci LMŠ. Čeprav je bilo neuradno ves čas znano, da gre za pobudo poslanske skupine LMŠ, je bil minister tisti, ki je rešitev »dveh korakov« prvi javno napovedal, jo v grobem predstavil poslancem Levice in nato pripravil tudi zakonski predlog za prvi korak. Besedilo tega zakona so nato poslanci LMŠ in drugih koalicijskih strank v obliki amandmajev vstavili v lupino zakonskega predloga Levice in ga na sredini seji odbora za zdravstvo potrdili. Po trditvah neuradnih virov z ministrstva je Šabeder šele tik pred zdajci izvedel, da bodo koalicijski poslanci njegov zakonski predlog preoblikovali v amandmaje. Več koalicijskih poslancev je danes priznalo, da so bili amandmaji res pripravljeni zelo na hitro in pod pritiskom zaključka sodelovanja med koalicijo in Levico, vendar so izpostavili, da je Šabeder pri usklajevanju amandmajev osebno sodeloval.
Tudi po tem, ko so bili pred nekaj tedni amandmaji oblikovani, pa naj bi bil Šabeder vse do pretekle srede prepričan, da v koaliciji ne bo dovolj glasov za uspeh predloga LMŠ. Prejšnji teden se je na primer s socialnimi partnerji dogovoril, da bo v primeru, da predloga Levice in LMŠ na odboru padeta, nadaljeval priprave za celostno zdravstveno reformo.
Neuradno je bilo ves čas znano, da Šabeder pri akciji poslancev LMŠ sodeluje s stisnjenimi zobmi in da je bolj naklonjen »enopotezni« ukinitvi dopolnilnega zavarovanja v sklopu celovite spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Hkrati je želel vložiti tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, pri katerem bo zelo pomembno vprašanje virov financiranja, ravno tako kot pri spremembah zdravstvenega zavarovanja. Medijem je minister sicer govoril, da bi lahko najprej prenesli dopolnilno zavarovanje z zasebnih zavarovalnic na finančno upravo oziroma zavod za zdravstveno zavarovanje, vse ostalo pa naredili v drugem koraku. Ker je tudi za prenos dopolnilnega zavarovanja na ZZZS predvideno, da bi se izvedel šele leta 2021, naj bi bilo dovolj časa, da vse v veljavo stopi istočasno. To se je zdelo verjetno, ker Šabedrove rešitve po neuradnih informacijah ne bodo zelo odstopale od zakonov, ki jih je pripravila ministrica za zdravje v prejšnji vladi Milojka Kolar Celarc, a ji jih pred koncem mandata ni uspelo spraviti v parlament.
