Kot je danes poudaril minister, podpira ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar mora biti ta celovita in odgovorna ter mora zagotavljati stabilno financiranje zdravstvenega sistema. »V tem trenutku sem odgovoren za zdravstvo in moja dolžnost je, da opozorim na morebitne pasti. In kakorkoli ga kritizirate, je zdravstveni sistem v Sloveniji trenutno vzdržen in ni slab. Takšna parcialna sprememba, o kateri boste danes razpravljali, potrebuje varovalke, sicer ga lahko ogrozi,« je opozoril zbrane poslance.
V Levici bodo predlog podprli zato, ker s tem dobijo eno leto časa, pripravijo rešitev, s katero bodo dopolnilno zavarovanje dejansko ukinili, je je danes napovedal koordinator Levice Luka Mesec. V stranki namreč ocenjujejo, da na odboru preoblikovan predlog dopolnilnega zavarovanja ne ukinja, temveč zgolj preimenuje.
Tudi po oceni DeSUS dopolnjen predlog novele zakona ne predstavlja pravega načina ukinitve dopolnilnega zavarovanja, temveč zgolj preimenovanje. A ga za razliko od Levice poslanci koalicijske DeSUS ne morejo podpreti, saj so navkljub njihovim opozorilom, da sprememb na področju zdravstvenega zavarovanja ne gre delati brez hkratne priprave zakona o dolgotrajni oskrbi, naleteli na gluha ušesa, je povedal poslanec DeSUS Branko Simonovič. Franc Jurša pa je pozval k pripravi kakovostnega sistemskega zakona, ki prinašal dobrobit državljanom. »Ne rinimo z glavo skozi zid,« je dodal.
Pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi pričakujejo tudi poslanci SAB, ki pa bodo po besedah Vojka Starovića predlog dopolnjene novele podprli. Želja po celovitosti in sistemskosti je bila do zdaj največja ovira, da do ukinitve še ni prišlo, zato v poslanski skupini LMŠ zagovarjajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja v dveh korakih, je dejal poslanec Robert Pavšič. Napovedal je, da bodo do tretjega branja zakona konec januarja še enkrat pregledali natančnost modelov in analize finančnih posledic ter jih upoštevali za zagotavljanje enakega obsega pravica.
Zaradi pričakovanja, da se bo to zgodilo, bodo v SMC predlog podprli, je v predstavitvi stališča poslanske skupine SMC napovedal Jani Mörderndrofer. Ob tem je prepričan, da bi se se dalo predlog ministrice Milojke Kolar Celarc iz prejšnjega mandata delno popraviti in uskladiti ter narediti kompromis, sprejemljiv za vse. Poslanki SMC Mojca Žnidarič in Monika Gregorčič pa sta nato v razpravi izrazili nekaj pomislekov glede načina sprejemanja zakona.
V SD pa menijo, da je treba najti rešitev, da bo nova dajatev finančno vzdržna, solidarna in pravična. »To je po našem mnenju mogoče samo, če zavarovanje plačujemo vsi, a po svojih zmožnostih,« je v imenu SD dejala Bojana Muršič. Z dodatno obremenitvijo delovno aktivnega prebivalstva se po njenih besedah ne zagotavlja zadostno, predvsem pa pravično zagotavljanja finančnega vira. SD zato z dopolnilom predlagajo solidarnostno lestvico za plačevanje prispevka. Da je zakon nepravičen in neustaven, menijo v NSi, ki bo glasovala proti zakonu. Po besedah Ive Dimic bi se s takim zakonom podrla medgeneracijska solidarnost, saj predlagana rešitev zagotovo ne bo spodbudno delovala na mlade in zdrave zavarovance. NSi je sicer vložila dopolnilo, s katerimi želi podaljšati rok uveljavitve zakona do 2024, saj menijo, da se javni zdravstveni sistem na to spremembo ne more prilagoditi do 2021. »V SDS ne bomo grobarji slovenskega javnega zdravstvenega sistema, zato zakona ne bomo podprli,« je napovedala poslanka Jelka Godec. Ob tem se je spraševala tudi o tem, ali tak zakon prinaša spremembo košarice pravic v zdravstvu, in opomnila na številne pomisleke o vzdržnosti sistema.
Prav tako ne gre računati na podporo SNS, saj bi bilo treba po besedah poslanca Dušana Šiška to vprašanje reševati v sistemsko prenovljenem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga že več mesec napoveduje minister Šabeder, nanj pa je spomnil tudi danes.
