Američani danes začenjajo podaljšani praznični vikend ob zahvalnem dnevu, ko ga bo konec, pa se bo preiskava pred ustavno obtožbo predsednika Donalda Trumpa prevesila v novo fazo. Odbor za obveščevalne dejavnosti v predstavniškem domu kongresa je po zaslišanju sedemnajstih prič začel pisati poročilo o svojih ugotovitvah. Pričakovati je, da ga bo prihodnji teden predal odboru za pravosodje, ki prevzema vajeti preiskave. Tam bodo opravili nova zaslišanja in tako so nanje 4. decembra povabili tudi Trumpa. Da bi se to zgodilo, je sicer malo verjetno, saj bo predsednik 3. in 4. decembra v Londonu na vrhu zveze Nato. Časa za odgovor ima do nedelje.
Trump se je v preteklosti sicer javno poigraval z mislijo, da bi pričal, a bi bilo to nenavadno že zato, ker je Bela hiša prepovedala pričati vsem sedanjim in bivšim uslužbencem administracije, prav tako noče izročiti nobene dokumentacije. Trump je dejal, da se s tem »borim za prihodnje predsednike in za institucijo predsednika«.
Ne, hvala pravdanju
Demokrati, ki imajo v predstavniškem domu večino, so se potem odločili, da se ne gredo sodnih bitk z Belo hišo, saj bi pravdanje okoli Trumpove prepovedi trajalo predolgo in šlo do vrhovnega sodišča. »Ne bomo dovolili, da zavlačujejo postopek,« je rekel predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti Adam Schiff in dodal, da imajo že tako »obilico dokazov«, da naj bi Trump pogojeval vojaško pomoč Ukrajini in obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskema v Beli hiši s tem, da javno napove preiskavo ravnanja bivšega podpredsednika Joeja Bidna in njegovega sina Hunterja, ki je delal v ukrajinski energetski družbi. Trump je želel tudi preiskavo teorije, da so se v predsedniške volitve 2016 v resnici vmešavali Ukrajinci, ne Rusi. Sam zanika, da bi šlo za vezano trgovino, in pravi, da je vojaško pomoč zadržal zaradi pomislekov o ukrajinski zavezanosti boju proti korupciji. Kasneje jo je sprostil, New York Times pa je poročal, da je to storil, ko je že vedel za prijavo žvižgača, ki je slišal za vsebino spornega Trumpovega pogovora z Zelenskim 25. julija.
Predsedniki niso kralji
V teh dneh je sicer močno odmevala odločitev okrožnega sodišča, da mora nekdanji svetovalec v Beli hiši Don McGahn pričati pred kongresom kljub Trumpovi prepovedi. »Predsedniki niso kralji,« je bila neposredna sodnica Ketanji Brown Jackson. Toda demokrati želijo McGahna zaslišati že od aprila še v povezavi z Muellerjevim poročilom, kar kaže, da gre za dolge postopke.
Po drugi strani odločitev demokratov, da ne gredo na sodišče, pomeni, da bodo točke obtožnice spisali brez pričanja morda ključnih mož – zunanjega ministra Mika Pompea, bivšega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, Trumpovega osebnega odvetnika Rudyja Giulianija in šefa Trumpovega kabineta Micka Mulvaneyja. Ti bi verjetno tudi pritegnili več pozornosti javnosti, kot jih je omenjena sedemnajsterica povečini malo znanih diplomatov. Ankete v nasprotju s pričakovani demokratov kažejo, da javna zaslišanja niso bistveno spremenila odnosa Američanov do ustavne obtožbe Trumpa.
Tako je tudi nekaj ugibanja, da se demokrati morda sploh ne bodo odločili za ustavno obtožbo in se morda raje odločili za opomin Trumpu. To bi se morda lahko zgodilo, če bi ugotovili, da imajo v lastni stranki premalo podpore za obtožnico, sicer pa ne, saj je bilo javno izrečenih preveč ostrih besed o ravnanju predsednika.
