Adventno dekoracijo običajno ustvarimo iz različnih rastlin in dodatkov. Pri tem lahko uporabimo smrečice, veje, mah, liste in plodove – skratka vse, kar najdemo v naravi. Tem čudovitim materialom, ki jih ponuja narava, lahko dodamo lučke, kroglice, bleščice, girlande, s čimer v aranžma vnesemo praznični lesk.
Adventni venec tudi za tisoč evrov in več
»Zlasti pri praznični dekoraciji ni omejitev niti v barvah niti v materialih,« pove Tomaž Smrtnik, lastnik ljubljanske cvetličarne z dolgo tradicijo Emporia, ki na vprašanje o letošnjih trendih odgovori: »O trendih je težko govoriti. Nekatere stranke nam izdelke prinesejo po dvajsetih letih nazaj, da jih morda osvežimo s kakšnim novim okraskom ali kaj popravimo, načeloma pa so, kot bi jih izdelali danes. Smo individualisti, trende ustvarjamo ljudje sami, tudi zato ni prav, da se govori o trendih. Ne morete dati v venček nekaj močno rožnatega, če ta barva nikakor ne bo ustrezala prostoru stranke. Po drugi strani smo tudi tako naravnani, da nam enkrat ustrezajo umetni, drugič pa izključno naravni materiali.«
Vedno več posameznikov se odloči, da bodo venček izdelali sami, drugi za to nimajo časa. »Takim navadno potem ustrežemo mi,« pove Smrtnik. Na vprašanje o ceni posameznega venčka pove: »Lahko ovrednotiš material, ki si ga dal v izdelek, delovni proces, ki je potreben za venček, pa je nekaj drugega. Venček lahko izdelamo v uri, za izredno zahtevnega in velikega potrebujemo tudi pol dneva ali več. Zato se cene upravičeno gibljejo od 40 evrov pa do nekaj sto, vse do tisoč evrov.«
Tudi minljivost je lepa
Ko se odločimo za nakup oziroma če bomo adventni venček izdelali sami doma, premislimo, koliko časa nam bo služil. »Če bomo izbrali svežo osnovo, se bomo morali zavezati k rednemu, dnevnemu zalivanju cvetličarske gobe, prav tako moramo pod venčkom uporabiti vodoodporen dekorativni krožnik,« svetuje Smrtnik, ki ima nasvet tudi pri venčkih, ki zdržijo dlje. »Takrat izberemo zelenje, ki zdrži več let. Morda izgubi nekoliko barve, a pridobi patino. Ne nazadnje je tudi minljivost lahko lepa,« razmišlja sogovornik. Pri zelenju, ki nam bo služilo dlje časa, svetuje predvsem iglavce. »Izredno priljubljena je skandinavska smreka, pri nas ji pravimo kar nordijska, ki sčasoma postane bolj modrikasta. Uporabna sta tudi brin in cipresa,« doda Smrtnik, ki ne pozabi omeniti sveč. Tukaj se po njegovih besedah ne splača varčevati. »Z ognjem se ne gre igrati. Tudi sicer smo pozorni, da svečo ugasnemo, ko se denimo odpravimo spat,« pove. Omeni še uporaben nasvet: »Sveči vedno obrežemo rob saj jo bomo le tako pokurili do konca.« Nato poudari: »Prižgite svečo! Tam ni samo zato, da jo le gledate v aranžmaju. Le prižgana sveča ustvari toplino, ki naredi prazniki prijetne.«
Advent je po navadi rdeč
»Po nekaterih pravilih bi moral biti advent vijoličen, vendar je vse bolj rdeč,« ugotavlja sogovornik, ki pokaže na pestro paleto pripravljenih venčkov. »Sami imamo možnost, tudi zaradi bogate barvne palete trakov in drugih okraskov, kroglic, bleščic, sveč in različnih naravnih materialov, tudi začimb in zelišč, da naredimo aranžma v vseh barvah. Veliko je tudi bele, zlate in srebrne.« Če se odločimo, da bomo v venček dali denimo posušene pekoče čilije, smo pozorni, da nas ne bo presenetil kakšen molj. Snežno pravljico bomo po nasvetu cvetličarja ustvarili tudi iz v obroč prepletenih posušenih, nežno cvetočih vej, ki smo jih pobelili in jim dodali nekaj belih peres. »V adventnem času jih lahko okrasite z belimi kroglicami, sicer pa vam lahko aranžma, denimo na oknu, služi še vse do pomladi.«
