"V tem trenutku se Evropa ni zmožna sama braniti," je dejala kanclerka v nemškem parlamentu. Zato je prav, da tudi Nemčija naredi več za zavezništvo in prevzame več odgovornosti, je dejala in napovedala tudi dvig obrambnih izdatkov.
Nemčija napoveduje, da bo za obrambo leta 2020 namenila 1,42 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2024, ko naj bi zaveznice dosegle dogovorjena dva odstotka BDP, pa naj bi namenila 1,5 odstotka. dva odstotka BDP naj bi Nemčija dosegla do leta 2030, je napovedala Merklova.
Tik pred slovesnim vrhom Nata v Londonu prihodnji teden, ki bo posvečen praznovanju 70. obletnice ustanovitve zavezništva, je Merklova ocenila, da je Nato "branik miru in svobode". Za to je Nemčija "hvaležna predvsem našim ameriškim prijateljem", je dejala.
Turčija je težaven partner
Sicer je ocenila, da je Turčija težaven partner, ki pa mora iz geostrateških razlogov brezpogojno ostati znotraj Nata.
Izpostavila je tudi pomen Nata za stabilizacijo Zahodnega Balkana. Prav tako je spomnila na prizadevanja zavezništva za mir in stabilnost v Afganistanu. Hkrati pa se je zavzela še za politično rešitev konflikta v Siriji, še poroča dpa.
Merklova je z odločno obrambo zavezništva tako posredno znova zavrnila kritike francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da zavezništvo ne deluje, kot bi moralo. Dokaz temu je bila predvsem zadnja samostojna akcija Turčije, ko je brez posvetovanj v zavezništvu, a ob podpori ZDA, izvedla ofenzivo na severu Sirije. Macron je menil, da je Nato "možgansko mrtev".
