»Ko se zgodi nesreča, se je treba soočiti z odgovornostjo. Treba je priznati napako, če si jo denimo storil s tem, da si sedel morda pijan za volan, da si telefoniral med vožnjo in kaj spregledal… V prvem trenutku po nesreči povzročitelj doživi šok, pomisli, da bi odpeljal, vse izbrisal iz spomina, ampak to so samo misli, ki jih nekateri doživijo, drugi ne. Da pustiš človeka, ki si ga zbil, se zaletel vanj, brez pomoči, je nekaj, za kar ne najdem besed. Ti ljudje so kot brezčutni morilci, za katere ni opravičila,« je pred meseci komentiral upokojeni policist iz Dolenjske. Mož, ki se je leta in leta na nekdanji Cesti bratstva in enotnosti moral srečevati z najhujšimi cestnimi masakri.
Izogibanje odgovornosti
Statistika je v prometu skoraj tako grozljiva, kot je dogajanje na cestah. V letošnjem prvem polletju je bilo pobegov več kot 13 odstotkov med vsemi nesrečami (1488). Številka, ki grozi, da se bomo tudi letos približali grozljivemu rekordu lanskega leta, ko je s kraja prometne nesreče pobegnilo prvič v desetih letih več kot 3000 udeležencev oziroma se je kar 17,7 odstotka vseh prometnih nesreč končalo s pobegom. Policisti so tako lani raziskovali več kot 3200 prometnih nesreč s pobegom, letos do konca oktobra pa že 2394. Večinoma gre za trčenja brez hudih posledic. Možje v modrem so večji del teh dogodkov raziskali, in sicer lani 1913, letos pa 1317.
Kot je pojasnil Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije UUP, za prometno nesrečo s pobegom štejemo situacijo, ko udeleženec oziroma voznik v prometni nesreči zapusti kraj prometne nesreče z namenom, da bi prikril svojo identiteto. Termin »pobegli voznik« se ne uporablja vedno, temveč ga pogosto zamenjuje termin »izogibanje odgovornosti pred zakonom«. V tem pa je tudi največja razlika med prometnimi nesrečami s pobegi in drugimi. Zaradi tega se tovrstne prometne nesreče obravnavajo kot specifične predvsem z vidika zaščite ponesrečencev, ki so bili poškodovani v takih prometnih nesrečah, pa tudi iz preventivnih razlogov. »Za nas je pomembna le delitev prometnih nesreč s pobegi glede na nastale posledice, saj po tej delitvi policija zbira in vodi podatke. Tako ločimo prometne nesreče s smrtnim izidom, s telesno poškodbo in z materialno škodo,« pojasnjuje Smolej.
Ob trčenju vozil se pri vsakem vozniku pojavi dejavnik presenečenja, ki prinese neskladnost med miselnimi in delovnimi procesi voznika. Temu neskladju se pridruži še psihični pritisk. »Pogosto se voznik v nesreči, ki jo povzroči, močno prestraši in najprej pomisli na lastno varnost in nedotakljivost. V strahu pred kaznijo in drugimi nevšečnostmi razmišlja le o tem, kako bi čim prej pobegnil iz neprijetnega položaja. Ker je čustveno iztirjen, slabo presoja posledice svojih dejanj,« o dejavnikih, zaradi katerih povzročitelji pobegnejo s kraja nesreče, govori Smolej.
Še veliko je drugih okoliščin, ki posameznika pripeljejo do takšnega dejanja. Nekatere je sram, kaj bodo rekli drugi, spet drugi so lahko vozili pod vplivom alkohola in jih je seveda strah posledic, velikokrat je razlog pobega tudi vožnja brez vozniškega dovoljenja ali v času, ko jim je izrečen varstveni ukrep začasne prepovedi vožnje motornega vozila. Se pa zgodi, da pobegnejo tudi vozniki, ki so medijsko prepoznani, vplivni, imajo kakšno javno funkcijo ali pa tudi iz povsem zasebnega razloga – na primer, da bi prikrili ljubezensko razmerje.
Eden od rekorderjev po številu zaporednih pobegov je bil leta 2000 voznik iz Grosupljega, ki je najprej povzročil dve prometni nesreči, prvo z lažjo poškodbo, v tretji nesreči pa ga je zaradi njegovih neprižganih luči spregledal motorist, trčil vanj in umrl. Grosupeljčan je bil lažje poškodovan.
Mrtvega lahko zapustite?
Formulacija kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči pa je tudi deloma nenavadna. Če je poškodovani mrtev, povzročitelj ne bo kaznovan zaradi zapustitve brez pomoči. Lani je senat mariborskega okrožnega sodišča na 19 mesecev zaporne kazni obsodil Gorana Ognjenovića. Ta je leta 2017 na štajerski avtocesti do smrti povozil voznika tovornjaka, ki je menjal kolo na odstavnem pasu. Po pričevanju naj bi bil ob truplu 20 minut, potem pa je stekel k svojemu avtomobilu, z njega snel registrski tablici in zapustil kraj dogodka. Sodni senat okrožnega sodišča v Mariboru ga je obsodil na 19 mesecev zapora zaradi povzročitve smrtne prometne nesreče iz malomarnosti, očitka storitve kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči pa ga je oprostil. Ker je ta že mrtev…
Najhujša letošnja nesreča s pobegom se je zgodila marca letos v Ljubljani, ko je 34-letni Jan Korošec nekaj minut pred eno zjutraj prevozil rdečo luč in na prehodu za pešce na Dunajski cesti s hitrostjo okoli 89 kilometrov na uro do smrti zbil 53- in 64-letnega pešca, ki ju je odbilo več kot 50 metrov daleč, vozilo povzročitelja pa je trčilo še v drog javne razsvetljave. Potem je mrtvo hladno odpeljal naprej do Črnuč, kjer so ga izsledili policisti. Preiskava krvi tri ure po nesreči je pokazala, da je imel Korošec v krvi še vedno najmanj 1,64 promila alkohola, pozitiven je bil tudi na kokain. Ena najbolj tragičnih prometnih nesreč s pobegom v preteklosti se je zgodila 6. maja 2013 okrog pol devetih zvečer, ko je takrat 35-letni Dean Stanko zaradi prehitre vožnje, brez vozniškega dovoljenja, opit ter s sledmi marihuane in kokaina v krvi na prehodu za pešce na Slovenčevi cesti v Ljubljani zbil 19-letni dekleti, obe sta umrli. Po trčenju je odpeljal naprej, parkiral in se vrnil na kraj nesreče po odpadlo registrsko tablico. Obsojen je bil na osem let zapora.
_______
Kazen za pobeg
Če voznik ne ostane na kraju prometne nesreče do konca ogleda ali celo pobegne pred njim, je kaznovan z denarno kaznijo 1200 evrov in 18 kazenskimi točkami. Če voznik pusti poškodovanega brez pomoči, stori kaznivo dejanje, za kar je zagrožen zapor do enega leta, če pa gre za hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanega, storilca kaznujejo z zaporom od treh mesecev do petih let.
