Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je vse od splošnih volitev oktobra lani blokiral imenovanje zvezne vlade v Sarajevu. To mu je uspevalo z zavračanjem kompromisa, ki je vključeval sprejem letnega akcijskega programa za Nato, kar je pogoj, da zavezništvo aktivira akcijski načrt za članstvo BiH. Dodik je to počel kljub temu, da je bil po uveljavljenem nacionalnem ključu za predsedujočega svetu ministrov BiH na vrsti kandidat iz Republike Srbske, in sicer Zoran Tegeltija iz vladajočega zavezništva neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Več kot leto dni dolgo natezanje v tričlanskem predsedstvu BiH, ki mu prav tako po nacionalnem ključu predseduje Dodik, je očitno prekinilo posredovanje veleposlanikov ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije in Evropske unije, s katerimi so se za zaprtimi vrati pogovarjali o rešitvi politične krize v državi. Del rešitve je v tem, da je letni akcijski program, pri sprejemu katerega sta vztrajala člana predsedstva hrvaške in bošnjaške skupnosti v BiH Željko Komšić in Šefik Džaferović, dobil preobleko in se zdaj imenuje reformni program, Natu pa ga ne bo posredovalo predsedstvo oziroma nova vlada, ampak ga bo predložila misija pri severnoatlantskem zavezništvu, ko bo parlament potrdil svet ministrov.
Tegeltija, sicer dolgoletni finančni minister vlade Republike Srbske (RS), velja za Dodikovega tesnega zaveznika. Njegovo odkrito zavzemanje za vojaško nevtralnost, ki jo je skupščina RS sprejela pred dvema letoma, pa je bilo povod, da sta Komšić in Džaferović zavračala njegovo kandidaturo za premierja. Vodja opozicijske Srbske demokratske stranke (SDS) v RS Mirko Šarović zdaj trdi, da je Dodik »plačal« imenovanje Tegeltije s pristankom na članstvo srbske entitete v Natu in da je kršil omenjeno skupščinsko resolucijo. Vodja Stranke demokratičnega napredka (PDP) v Republiki Srbski Borislav Borenović pa je Dodikovo ravnanje razglasil za izdajo bosanskih Srbov.
Bivši predsednik RS in sedaj predsedujoči v BiH svojčas ni nasprotoval približevanju BiH severnoatlantskemu zavezništvu, a je ploščo pred leti obrnil in sledil Beogradu ter njegovi izraženi nevtralnosti s pogledovanjem proti Moskvi. Dodik vztraja, da v programu, ki je namesto akcijskega dobil naziv reformni, ni ničesar, kar bi prejudiciralo članstvo BiH v Natu. Sejo predsedstva, ki je prinesla kompromis o oblikovanju vlade, pa je komentiral z besedami, da se »ni zgodilo nič dramatičnega«, da ostaja še mnogo nerešenih vprašanj ter da po njej »nihče ne bo dobil političnih točk«.
Šefik Džaferović je sprejeti dokument v izjavi za novinarje po seji razumel kot »omogočanje nadaljnjega sodelovanja z Natom«. Glede imenovanja Tegeltije pa je dejal, da ne gre za zmago ali poraz katerega koli politika ali politike. »Dosegli smo soglasje med člani predsedstva. Bilo je, kot sem vseskozi govoril: ni mogoč niti Džaferovićev, niti Dodikov, niti Komšićev diktat, niti diktat kogar koli znotraj BiH,« je dejal bosanski član predsedstva in opazno molčal o morebitnem diktatu od zunaj. V federaciji BiH se vsi z njim ne strinjajo. Zukan Helez iz socialdemokratske stranke BiH meni, da je akcijski načrt, glede katerega so vztrajali, da brez njega vlade ne bo, izničen. de
