Ministri držav članic EU, pristojni za evropske zadeve, so po nedavni zavrnitvi začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo državam kandidatkam včeraj sporočali, da pristopni proces ni mrtev. Zagotovili so jim, da si želijo širitve Unije, sklepov o tem pa niso sprejeli. Države zahodnega Balkana so pozvali k nadaljevanju reform.
Poziv šesterice k začetku pogajanj
Do tega »klasičnega« sporočila o pripravljenosti Unije na širitev prihaja v času, ko so vnovič razvidne precejšnje razlike v stališčih držav članic do širitve na zahodni Balkan. Medtem ko Nemčija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška in države višegrajske četverice zagovarjajo širitev in nadaljevanje pogajalskega procesa, je predvsem Francija zelo zadržana. Nasprotovanje predsednika Emmanuela Macrona, ki se kaže tudi v njegovem predlogu sprememb pogajalskega procesa, je predvsem načelne narave: pred novo širitvijo se mora EU sama reformirati. Prav zato se je Macron v neformalnem predlogu (non-paper) zavzel za novo metodologijo pristopnega procesa, ki bi ga po ocenah nekaterih diplomatov in analitikov utegnila še podaljšati.
Medtem ko odhajajoča evropska komisija Jean-Clauda Junckerja zaenkrat ne pripravlja sprememb metodologije pogajalskega procesa, Slovenija skupaj s petimi drugimi članicami EU kaže pripravljenost za njegove izboljšave. Cilj poziva šesterice je, da bi se spomladi vendarle začela pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. Slovenski zunanji minister Miro Cerar se v pismu Junckerju skupaj z vodji avstrijske, poljske, češke, slovaške in italijanske diplomacije zavzema, da bi evropska komisija predloge za izboljšanje pristopnega procesa pripravila do prihodnjega januarja. Tako bi marca prihodnje leto lahko prišli do soglasja o začetku pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, še upajo ministri.
Macronove zamisli razburjajo
Potem ko je na oktobrskem zasedanju evropskih voditeljev zaradi nasprotovanja Francije še enkrat padel v vodo začetek pristopnih pogajanj z najbolje pripravljenima kandidatkama, Severno Makedonijo in Albanijo, je predsednik Macron vendarle pojasnil svoje nasprotovanje. Priznal je, da sta obe državi sicer naredili pogumne korake, vendar EU po njegovem ne bi smela sprejeti novih držav članic, saj že ob sedanjem številu članic ni zmožna sprejemati težkih odločitev. Dodatne članice, ki bi jih sprejeli v naslednjih petih ali desetih letih, bi povezavo utegnile zgolj še oslabiti.
V Parizu so zato pripravili predlog reform pridružitvenega procesa, ki sedanji postopek pridruževanja postavlja na glavo. Namesto 35 pogajalskih poglavij bi Macron uvedel sedem faz. Te bi morale kandidatke vse premagati, preden bi jih na podlagi politične odločitve držav članic sprejeli v Unijo.
Že prva faza bi bila kar zajetna. V tej bi države med drugim morale reformirati pravosodni sistem in spoštovati vse zaveze vladavine prava v EU, kar bi bilo izjemno težko. Šele nato bi sledila druga faza, v kateri bi se lotile sprejemanja energetske in izobraževalne politike EU… Članice EU bi lahko širitveni proces podaljšale, če bi ocenile, da kandidatka ne izvaja več potrebnih reform. Doseženo stopnjo v pogajalskem procesu bi v tem primeru lahko vrnili na prejšnjo raven. Vse torej kaže na to, da se širitveni proces upočasnjuje. Po Macronovem predlogu bi države kandidatke lahko črpale sredstva iz kohezijskih skladov in evropskega proračuna že med pristopnim procesom. Šele proti koncu sedemstopenjskega procesa pa bi lahko postale tudi del carinske unije in enotnega evropskega trga.
Države čakajo novo komisijo
O Macronovem predlogu države članice včeraj niso sprejele stališča. Nekatere so mu nasprotovale, druge so mu bile naklonjene, so skopo sporočili iz finskega predsedstva. »Novi komisiji ne moremo naložiti priprave predlogov,« je zagato držav članic v prehodnem obdobju med odhajajočo Junckerjevo in prihajajočo komisijo von der Leynove opisala Tytti Tuppurainen, ministrica za evropske zadeve predsedujoče svetu EU Finske.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič je na zasedanju povedal, da bi Slovenija lahko podprla rešitve, ki bi okrepile učinkovitost procesa in predstavljale dodatno spodbudo državam regije pri izvajanju potrebnih reform. Božič je še predlagal, naj razprava med državami članicami EU o tem poteka vzporedno z začetkom pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
