Nadalje je komisija v poročilu zapisala neverjetno trditev: »Hrvaška SOA je pogovore med dr. Drenik in dr. Sekolcem prestregla z običajnimi aktivnostmi, ko sta se pogovarjala preko domačega stacionarnega telefona v mednarodnem telekomunikacijskem omrežju.« To je zapisano s takim prepričanjem, kot da je komisija bila neposredno zraven pri »običajnih aktivnostih« Hrvatov. Običajne aktivnosti hrvaške SOA pa so gledanje skozi okno, brskanje po spletu in posedanje po bifejih in hop, telefonski posnetki največje vrednosti se čudežno znajdejo na mizi. Za Butalce. Za tako trditev komisija nima nobene podlage niti dokaza, je pa v duhu SDS-medijev in njihovih simpatizerjev, ki so kar naprej preusmerjali pozornost proč od Drenikove in domače zarote. Kar naprej so plasirali lažne informacije, da so prisluškovali Američani, Nemci, Avstrijci in Hrvati, med njimi naj bi bil celo neki Franić, uslužbenec SOA, ki je pa takrat ves čas delal na hrvaškem veleposlaništvu v Sarajevu, zadolžen za Bosno. Ko so vsi obtoženi po vrsti kategorično to zanikali, na koncu opozicija z večino v komisiji kar zviška za grešnika določi Hrvate.
Komisija pa zapiše tudi še eno neverjetno neumnost, in sicer, da je Sova vse svoje obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge v projektu arbitraža opravila strokovno in profesionalno v skladu z zakonom. Groza. Prav Sova je tista državna služba s pooblastili, ki bi morala preprečiti to nacionalno sramoto. Ko so vrabci v Zagrebu že tri mesece čivkali o tem, kakšno darilo so dobili iz Ljubljane, Sova pojma ni imela o tem, kaj imajo Hrvati in kaj nameravajo. To je popoln obveščevalni poraz. Protiobveščevalno niso zaščitili komunikacije projektne enote med Slovenijo in Dunajem, protiobveščevalno niso pokrivali Drenikove in Sekolca, zato tudi niso vedeli za njune dalj časa trajajoče nedovoljene pogovore. Varnostno niso pokrili Drenikove in njenega partnerja ter njenih kontaktov, zato niso imeli pojma, kaj dela Drenikova doma na telefonu in kdo je bil zraven nje, ko se je snemalo pogovore. Takratni direktorji Sove (Rupnik, Selan, Črnčec, Štemberger, Oček in še posebej Klemenčič) so neposredno odgovorni za blamažo Sove in vse države. Skupaj s takratnimi vladami in odgovornimi ministri ter z Drenikovo bi morali resno odgovarjati zaradi te neverjetne blamaže v najpomembnejšem nacionalnem projektu po osamosvojitvi.
Mag. Anton Peinkiher, Ljubljana
