No, preseneča me in žalosti, da predsednik Komisije DZ RS za nadzor nad obveščevalnimi-obrambnimi službami (Knovs) ni dojel njene poante. Da je komisija, ki ji predsedujete, spoštovani gospod Tonin, tako kot vsa delovna telesa v parlamentu, občinskih svetih ali kjer koli že, kolektivni organ, je jasno tudi otrokom v osnovni šoli. Navsezadnje sem bil v DZ dvanajst let, še prej nekaj let tudi v njegovi predhodnici, republiški skupščini, in sam sodeloval pri eni od preiskav. Poznam ustroj. Toda vsak kolektivni organ deluje živo, če je živ, aktiven, podjeten, iniciativen in spodbujevalen tisti, ki ga vodi. Za to, da ste se lotili omenjene preiskave, je odgovornost, zasluga ali krivda, odvisno, kako nanjo gledamo, predvsem vaša. Namen mojega pisanja je bil označiti preiskavo za napačno, škodljivo za interese in podobo Slovenije oziroma v korist Hrvaške, verjamem, da tudi pri svojem zagovoru pred evropskim sodiščem v Luksemburgu.
Niste obsodili sosede, ker da »prijatelji« ne prisluškujejo »prijateljem«, ampak ste planili po gospe Drenikovi, ki je resda zagrešila neumnost in še bolj sodnik Sekolec, ko jo je poklical, da bi ji poročal o razpoloženju v samem tribunalu, a ta otročarija ni privedla do »arbitražnega fiaska«, kot mu pravite. Fiasko bi bil, če bi arbitri kasirali naše milijone in se po umiku Hrvaške tudi samorazpustili brez kakršne koli sodbe. Ne, to se ni zgodilo. Delo je bilo opravljeno in sodbo imamo. Da nekaterim ni všeč, je drugo vprašanje. Arbitraža je torej uspela in je krivda, da še ni uveljavljena, izključno na strani Hrvaške ter njenih vplivnih evropskih prijateljev, od Junckerja do drugih vodilnih pri Evropski ljudski stranki, kateri navsezadnje pripada tudi vaša stranka Nova Slovenija.
No, če bi tudi vi in SDS pa SLS namesto aktiviranja Knovsa raje lobirali pri Junckerju, ga objemali in poljubljali ter mu vsaj na uho povedali, da govori neumnosti, ko poziva obe strani k implementaciji arbitražne razsodbe, potem ko je Slovenija že v celoti svoj del naloge opravila, in ko trdi, da je spor med sosedama povsem bilateralne narave, ter ko se pozablja na sponzorstvo EU pri arbitražnem dogovoru in na to, da se mu je Hrvaška zavezala, da bi lahko vstopila v Unijo, bi nekoliko vsaj pristrigli peruti gospodu Plenkoviću.
In ne ponavljajte, dragi gospod Tonin, teze, da meja še vedno ni določena. Je določena, ugotovljena in označena! V sodbi arbitražnega tribunala. Da tega še ni v naravi, so krivi, kot rečeno, Hrvaška, Juncker s svojo druščino, a to ne pomeni, da se določitev ni zgodila.
Na koncu pa še tole. Če bi že kdo bil poklican k vrednotenju dela Drenikove in Sekolca, pa če hočete tudi takratnega zunanjega in sedaj obrambnega ministra Erjavca (a to, ponavljam, le takrat, ko bo zgodba povsem končana oziroma ko bo evropsko sodišče povedalo, kdo ima prav in kdo ne pri zatrjevanju Slovenije, da z neupoštevanjem arbitražne sodbe Hrvaška krši evropski pravni red, oziroma bo eventualno slovensko tožbo zavrglo), bi to bil ali odbor DZ za zunanjo politiko ali komisija državnega zbora za zadeve EU in ne komisija za nadzor obrambno-varnostnih služb. Niste preiskali dela zaposlenih v tem sistemu, ampak površnost oziroma nepazljivost državne uslužbenke, ki s službami, ki jih nadzorujete, nima nobenega razmerja.
Aurelio Juri, nekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper
