Branko Lustig se je rodil v Osijeku leta 1932. Zaradi judovskega porekla je bil med drugo svetovno vojno zaprt v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Pri enajstih so ga odpeljali v Auschwitz, konec vojne pa je pri trinajstih dočakal v taborišču Bergen-Belsen. Večina njegove družine je izgubila svoja življenja v nacističnih taboriščih po Evropi.
Lustig je sredi prejšnjega stoletja študiral igro na zagrebški gledališki akademiji. Takrat je začel sodelovati tudi pri filmih kot organizator snemanja, pomočnik režiserja ter direktor filma in producent. Kariero je začel pri Jadran filmu s produkcijo filmov Ne obračaj se, sin (1956) režiserja Branka Bauerja in Kozara (1962) Veljka Bulajića, v katerem je tudi zaigral. Po odhodu čez Atlantik je sodeloval z velikim ameriškim režiserjem Stevenom Spielbergompri Schindlerjevem seznamu (1993). Producentsko vlogo je imel nato tudi pri Gladiatorju (2000) in Sestreljenem črnemu jastrebu (2001) Ridleyja Scotta ter recimo Čudovitem umu (2001) Rona Howarda. Sodeloval je pri več kot 100 celovečercih na Hrvaškem in v drugih državah. Med drugim pri uspešnicah Bitka na Neretvi, Sofijina odločitev, Pločevinasti boben, Nebeško kraljestvo, Hannibal, Ameriški gangster, Mirovnik in Svetnik. Nazadnje smo o njem pisali v povezavi z nastajanjem filma o smučarskem trenerju Anteju Kosteliću.
Vrnitev v domovino in Festival strpnosti
Življenja pa ni posvetil le filmu, ampak tudi in predvsem opominjanju človeštva na dogodke iz druge svetovne vojne, v želji, da se kaj takšnega ne bi več ponovilo. Predaval je mladim na šolah in fakultetah, bil vseskozi pronicljiv sogovornik v intervjujih, Pred desetimi leti se je vrnil na Hrvaško in bil predsednik Festivala strpnosti, med katerim so v Zagrebu vsako organizirali festival judovskega filma. V okviru festivala je pred leti gostoval tudi v Ljubljani. Leta 2012 je prejel posebno nagrado filmskega festivala v Sarajevu (SFF), častno srce Sarajeva. Letos so ga za filmske in družbene zasluge razglasili za častnega meščana Zagreba.
V intevjuju za Nacional je o svojem povratku v domovino dejal: »Če sem iskren, sem se na Hrvaško vrnil umreti. Hollywood je lep, spoznal sem nekatere velike igralce, s katerimi sem tudi sodeloval, ampak vseeno je moj dom tukaj. Tu sem doživel lepe stvari, bilo je pa tudi veliko trpljenja. Tu imamo veliko prijateljev, v Ameriki pa imam zelo veliko znancev, ampak prijatelja sva samo s Spielbergom.« V hrvaški prestolnici je danes zjutraj umrl star 87 let.
