Reči, da se James Dean vrača, ni najbolj posrečeno. Seveda se ne bo dejansko vrnil, ga pa bomo predvidoma naslednje leto lahko znova videli na velikem platnu. In očitno se bomo morali takšnih vrnitev počasi navaditi. V Hollywoodu od mrtvih namreč že nekaj časa ne vstajajo več le zombiji, ampak tudi denimo princesa Leia. Pokojno igralko Carrie Fisher so recimo vrnili s kombinacijo posebnih učinkov in neuporabljenih posnetkov. V istem filmu, v filmu Rogue One: Zgodba Vojne zvezd (2016), smo videli tudi angleškega igralca Petra Cushinga, ki je umrl že leta 1994.
S hologrami mrtvih pevskih zvezd pa so se igrali tudi mnogo prej. Takšni triki so bili seveda sporni že takrat, a tehnologija računalniško ustvarjenih podob je danes že tako napredna in pristna, da so s tem povezane etične dileme še bolj izrazite. In če lahko rabo računalniške čarovnije do neke mere razumemo v primerih, ko igralec premine v času snemanja, je precej drugače, ko se ustvarjalci odločijo obuditi Jamesa Deana, zvezdnika iz petdesetih, ker menda za svoj celovečerec niso našli primernejšega mladega igralca. Res ni nikogar na tem planetu, ki zna in bi lahko?
Film Finding Jack bo sveža adaptacija istoimenskega romana Garetha Crockerja, pisatelja iz Johannesburga, ki je v svoji uspešnici popisal zgodbe več tisoč zapuščenih vojaških psov ob koncu vietnamske vojne. Snemanje se bo začelo letos v drugi polovici novembra, Deana pa bomo v igranem akcijskem filmu videli v vlogi Rogana. Obudili ga bodo na podlagi arhivskih posnetkov in fotografij, za kar je produkcijska hiša Magic City Films že pridobila dovoljenje igralčeve družine. Film bosta režirala Anton Ernst in Tati Golykh, kanadski in južnoafriški mojstri računalniške animacije pa naj bi poskrbeli za to, da bomo lahko gledali »realistično upodobitev Jamesa Deana«. Računalniška animacija bo torej kmečkega fanta iz Indiane, ki je sredi petdesetih vsled statusa upornika, odličnih vlog in prehitre smrti postal pravcata kulturna ikona, obudila od glave do pete. Če imamo posthumne oskarje, imamo torej očitno lahko tudi posthumne vloge.
Prihodnost ali lutkarstvo?
»Več mesecev smo iskali pravega igralca za izredno kompleksno vlogo Rogana, nazadnje pa smo se odločili za Jamesa Deana,« Ernsta povzema filmski portal Hollywood reporter. »Počaščeni smo, da nas podpira njegova družina, in resnično se bomo potrudili, da bo njegova legendarna zapuščina ostala nedotaknjena. Za njegovo družino je to četrti film, ki mu ga nikoli ni uspelo posneti. Prav tako ne nameravamo razočarati vseh njegovih privržencev,« je prepričan filmar, ki omenja, da bi lahko bil film precedens za nadaljnje projekte, med drugim naj bi bili južnoafriški partnerji z vidika kulturne dediščine navdušeni nad idejo poustvaritve nekdanjega predsednika Nelsona Mandele.
A čeprav nas potvorjeni posnetki nameščanja obrazov različnih zvezdnikov na tuja telesa za zdaj še nasmejijo in čeprav smo prizanesljivi do digitalnega pomlajevanja, kakršno smo videli v drugem delu Varuhov galaksije (2017), v Stotnici Marvel (2019) in ga bomo videli konec novembra na Netflixu tudi v Scorsesejevem Ircu, je jasno, da je ameriška produkcija na pragu obdobja osupljivih možnosti, s tem pa seveda tudi na pragu velikih etičnih dilem. Burnih odzivov zaradi tega ne manjka. »Prepričan sem, da bi bil navdušen,« je na primer svoj tvit ironično začel ameriški stotnik Chris Evans in nadaljeval: »Morda lahko računalnik pripravimo do tega, da naslika še novega Picassa ali zloži pesem Johna Lennona. To je grozno, nivo nerazumevanja je sramoten.«
Še bolj sočen je bil recimo Guardianov novinar Stuart Heritage, ki je idejo označil kot »pošastno« in takšno, »ki bi lahko uničila celo Deanovo dediščino«. Oglasila se je tudi Zelda Williams, hči pokojnega Robina Williamsa, ki pravi, da »je to enostavno grozen precedens za prihodnost nastopanja« in da bi morali igralcem pustiti, da počivajo v miru. »Iz mrtvih delamo lutke,« je bila jasna, s čimer se je dotaknila vprašanja, ki so ga pred njo v medijih izpostavili številni. In sicer, ali bi se pokojni strinjali z rabo svoje podobe? Bodo režiserji v prihodnje za film potrebovali le računalnik? Kakšen smisel ima raba podobe igralca, če ne igra on? Zagotovo sporno, a vredno razmisleka. Navsezadnje, kdo pa si je lahko pred šestdesetimi leti predstavljal, da bomo Deana nekoč znova videli v filmu?
