Državljanstvo: kar je dosegljivo Argentincu, ni dosegljivo Bosancu
V Sloveniji priseljenci iz nekaterih držav, zlasti zahodnoevropskih, večinoma dobijo državljanstvo pod lažjimi pogoji kot priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije in z “globalnega juga”. Pregledali smo državno statistiko okrog 20.000 podeljenih državljanstev; trditve sociologov, da je država do dela priseljencev mačehovska, so se potrdile tudi v številkah.
Prošnja za državljanstvo je intimna odločitev, ob kateri neuspeh lahko pomeni tudi osebni poraz. Temeljni pogoji za pridobitev državljanstva so ostri in po dostopnih podatkih se za prošnjo odloči zgolj deset odstotkov priseljencev v Sloveniji. Lažje je tistim, ki pridobivajo državljanstvo pod blažjimi pogoji, z izredno naturalizacijo. (Na fotografiji »zborovanje za obrambo Slovenije« leta 2016.) (Foto: Jaka Gasar)
Slovenija je od osamosvojitve do danes iz vrst priseljencev sprejela majhen delež novih državljanov – v povprečju 2000 novih državljanov na leto, kar je okrog promi...
