Direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Mitja Tašler je glede načrtov, da bi v pečeh blokov 5 in 6 poleg lignita kurili tudi trdno predelano gorivo iz odpadkov, imenovano SRF, optimističen. Gre za predhodno ločene in predelane odpadke, ki se lahko uporabljajo za pridobivanje energije v tovarnah za sežig ali sosežig, kakršne iz Slovenije trenutno izvažamo v tujino. Takšno gorivo bi v Šoštanju prevzemali izključno od tistih predelovalcev, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost. »Na letni ravni bi sežgali največ 160.000 ton trdno predelanih goriv, kar je enako uporabi 215.000 ton premoga. Pri tem bi bile emisije ogljikovega dioksida nižje za 156.000 ton, vsebnost težkih kovin v dimnih plinih pa bi bila v mejnih vrednostih,« napoveduje Tašler. Dodaja, da bi lahko s sosežigom nenevarnih odpadkov proizvedli do največ 10 odstotkov električne energije na leto.
Premog in kurivo iz odpadkov
V bližini bloka pet bodo za potrebe sosežiga postavili tudi novo skladišče, v katero bo gorivo, pridelano iz nenevarnih odpadkov, med tednom pripeljalo v Šoštanj 25 tovornih vozil. »S tem bi lahko uspešno rešili tudi vseslovenski velik problem z odpadki, ki jih za zdaj vozimo le v tujino. Naša država še nima rešenega vprašanja termične predelave odpadkov,« še pravi Tašler. V Šoštanju računajo, da bi lahko poskusno začeli sežig leta 2021, že leta 2022 pa tudi redno. V ta namen bi v TEŠ pridobili tudi štiri nova delovna mesta.
Na drugi strani se v velenjskem Premogovniku, pravi direktorica Mojca Letnik, ni treba bati odpuščanj. »Brez uporabe premoga tudi ni alternativnega goriva in ti gorivi gresta lahko samo z roko v roki. Vstopna surovina, primerna za pripravo goriva, se na koncu povsem razlikuje od tistega, kar je bilo pripeljano. Gre za popolnoma drugačno strukturo, podobno žagovini. Zato je tudi strah, da bi iz skladišča, kamor bodo to gorivo vozili, smrdelo, povsem odveč,« razloži Letnikova. Ne nazadnje je takšno alternativno gorivo v tujini zelo iskano, dolgoročno bi to lahko tudi znižalo zneske na naših položnicah za električno energijo.
Koliko bi lahko s tem prihranili, v TEŠ še ne vedo. »Zagotovo pa višja kurilna vrednost alternativnega goriva in manj ogljikovega dioksida govorita v prid naši ekonomiki,« meni Tašler.
