Statistični podatki Eurostata napovedujejo, da se bo v Evropski uniji število ljudi, zajetih v okrajšavo 60+, v prihodnjih desetletjih na leto povečalo za dva milijona, število tistih, ki bodo starejši od 80 let, pa naj bi se do leta 2060 potrojilo na 12 odstotkov prebivalstva. Vprašanje, kako v prihodnosti starejšim zagotoviti kakovostno življenje, je pereče tudi v Sloveniji. Dr. Alenka Rožaj Brvar, direktorica Slovenskega inovacijskega stičišča SIS EGIZ, navaja, da je imela Slovenija konec lanskega leta od 2,07 milijona prebivalcev 302.021 takih med 65 in 79 leti in 111.033 starejših od 80 let. Kljub temu v Sloveniji ne spremljamo podatkov, koliko sredstev je bilo vloženih za uvedbo inovativnih rešitev na področju aktivnega zdravega staranja, niti o načrtovanih sredstvih za to področje ne. V okviru SIS EGIZ, neprofitne organizacije, katere prednostna naloga je povezati Slovenijo okrog prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnih sil, so zato zavihali rokave. Prijavili so se na razpis vodilnega evropskega združenja za inovacijsko partnerstvo (EIP European Innovation Partnership) na področju aktivnega zdravega staranja. Osrednji cilj je iskanje in spodbujanje inovativnih rešitev za starajoče se prebivalstvo in povezovanje tako imenovanih referenčnih mest. To so lahko organizacije, regije, institucije, ki povezujejo akterje na področju aktivnega zdravega staranja s področja razvoja in inovacij, civilne družbe, državnih institucij in gospodarskih družb, tako imenovane četverne vijačnice.
Na krilih srebrne ekonomije
»Tu se odpira ogromen trg, tako imenovana srebrna ekonomija, na področju nepremičnin, zdravstvene oskrbe, preventive, turizma, zdrave prehrane, zdravstvenih pripomočkov in naprav, ki starejšim omogočajo, da so čim dlje v domačem okolju,« ocenjuje dr. Alenka Rožaj Brvar. Slovenija je bila do letos bela lisa na zemljevidu referenčnih mest. Kandidaturo so podkrepili s projektoma Akademska vas (del nastajajoče Medicinske doline) in Personalizirana medicina. Projekta so javnosti predstavili na dogodku Na krilih srebrne ekonomije, ki je potekal na sedežu Zdravniške zbornice v torek, 5. novembra. Prof. dr. Stane Pejovnik, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, je poudaril, da bi akademska vas, delujoča kot skupnost za upokojene profesorje in raziskovalce, pripomogla k medgeneracijskemu povezovanju, Gorazd Hladnik pa je predstavil produkt slovenskega znanja, tako imenovanega gospodarja znanja.
Kaj pomeni članstvo za Slovenijo?
Status referenčnega mesta za aktivno zdravo staranje Sloveniji omogoča dostop do številnih inovativnih izdelkov in storitev na evropskem trgu, olajša dostop do partnerjev za razvojne projekte, tako da bo prebivalcem na voljo več rešitev in storitev, podjetja pa bodo lahko delovala bolj povezano. Vse našteto lahko pripomore k bolj učinkoviti pomoči starejšim, tako za preventivo kot za čas, ko bodo potrebovali več asistence pri vsakdanjih opravilih. V Sloveniji se je na področju aktivnega zdravega staranja tudi pred pridobitvijo statusa referenčnega mesta, katerega nosilec je SIS EGIZ, že prej dogajalo marsikaj. Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, je na dogodku predstavil delovanje dnevnih centrov za starejše, ki so postali v mednarodnem merilu edinstvena oblika ustvarjalnega življenja starejših. Pozabiti ne gre niti na vsakoletni festival za tretje življenjsko obdobje, program Starejši za starejše, v poslovnem svetu pa vsekakor ne na Dnevnikov natečaj Starejšim prijazno podjetje. Z leti še vedno zavzeti! tob
