V začetku jeseni so prebivalci hiše v Rozmanovi ulici na Taboru na svoje sveže popleskano pročelje in vhodna vrata nalepili sporočilo grafitarjem. »Prepoved vandalizma – pisanja in risanja po fasadi in vhodnih vratih,« so zapisali lastniki stavbe in dodali, da je grafitiranje na nedovoljenih mestih kaznivo, zato bodo o kršitvah opozorili občinske redarje ali policijo, od prekrškarjev pa bodo zahtevali tudi nadomestilo škode za vrnitev v prejšnje stanje.
Letos za zdaj 6, lani 9 prekrškov
Zanimalo nas je, koliko je sploh primerov izrečenih denarnih kazni zaradi vandalizma, povezanega z grafiti. Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so potrdili, da se stanovalci, v njihovem imenu pa pogosto tudi upravljalci stavb, nanje obračajo tudi zaradi nedovoljenega grafitiranja. Prejmejo predvsem prijave zaradi grafitov na fasadah zgradb ali pročeljih, s katerimi so vandali povzročili škodo. »Take primere policija večinoma obravnava kot kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari in ne kot prekrške ter o takih dejanjih zbira obvestila. O vseh ugotovitvah je v nadaljevanju obveščeno pristojno državno tožilstvo,« je v imenu PU Ljubljana pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi Tomaž Tomaževic. Ob tem je pojasnil, da ločenih evidenc glede tovrstnih kaznivih dejanj ne vodijo, zato ne morejo oceniti, koliko točno je primerov zaradi grafitiranja.
Je pa grafitiranje po zakonu o varstvu javnega reda in miru opredeljeno tudi kot prekršek, če vandali grafitirajo tam, kjer to ni dovoljeno, so ob tem še pojasnili na PU Ljubljana in dodali, da so za ukrepanje pristojni tudi mestni redarji. Ljubljanski policisti so v letošnjem letu obravnavali šest prekrškov zaradi nedovoljenega grafitiranja, pri katerih so izsledili tudi storilce. Lani je bilo tovrstnih prekrškov 9, v zadnjih petih letih pa so jih največ našteli leta 2015, ko so ugotovili 13 prekrškov zaradi nedovoljenega grafitiranja.
Občina grafitarjem namenila prostor
Na ljubljanski mestni občini so že večkrat opozorili na »nesprejemljivost vandalizma«, v katerega so vključili tudi nedovoljeno grafitiranje, in hkrati poudarili pomen spoštovanja skupnega javnega prostora. Na to že nekaj let opozarjajo tudi v svoji družbeno odgovorni kampanji Človek, čuvaj svoje mesto, saj da rešitve za zmanjševanje vandalizma »ne gre iskati zgolj v povečanem nadzoru in sankcioniranju. Dolgoročna rešitev te problematike je v preventivni, informativni in vzgojni usmeritvi, ki spodbuja družbena ravnanja.«
Ob tem so na občini že pred časom pojasnili, da grafitiranje ni le prekršek, temveč so grafiti lahko tudi sestavni del urbane kulture. Zato so že pred leti določili prostore na petnajstih različnih lokacijah po mestu, kjer je grafitiranje dovoljeno. »S tem smo želeli spodbuditi tudi dvig kakovosti grafitiranja in obogatiti podobo javnih prostorov, obenem pa preprečiti tovrstno uničevanje javnih površin,« so takrat pojasnili na občini. V Šiški je denimo grafitiranje dovoljeno v podhodu pod Celovško cesto pri Kinu Šiška, na Viču so med drugim grafitiranju namenjeni betonski stebri avtocestnega mostu na končni postaji avtobusa številka 6, za Bežigradom pa podvoz pod železniško progo v Drenikovi ulici.
