Olimpijske igre v Tokiu, ki bodo potekale prihodnje leto, za Japonsko ne predstavljajo samo turistične priložnosti, temveč tudi možnost, da si nekateri deli države, ki jo je leta 2011 prizadel potres z močjo 9,0 stopnje po Richterjevi lestvici, hitreje opomorejo. Z organiziranjem tekem na stadionu Azuma bo Japonska nekaj sredstev, namenjenih organizaciji, preusmerila v okrevanje, zato domačini prihodnje olimpijske igre imenujejo tudi olimpijada rekonstrukcije.
Potres v Fukušimi je bil najmočnejši potres v zgodovini Japonske, ki je sicer zaradi svoje lege nadpovprečno izpostavljena potresom in drugim naravnim katastrofam. Marca 2011 so evakuirali 165.000 ljudi, zaradi cunamija, ki je sledil uro po prvem sunku, pa je umrlo 18.000 ljudi. Cunami je povzročil tudi nesrečo v jedrski elektrarni v Okumi, ki jo je zadel 15-metrski val, ki je podrl zaščitno ograjo in onemogočil generator za hlajenje reaktorja. Nesrečo so primerjali s Černobilom, prizadeto območje pa naj bi imelo radij 20 kilometrov.
Za moralo po nesreči skrbi šport
Osem let po nesreči se lokalno gospodarstvo še vedno ni pobralo, nekaj zagona pa lokalna skupnost skuša pridobiti prek športa, predvsem bejzbola. Tamkajšnjo lokalno ekipo Rdeči upi na primer vodi Akinori Ivamura, ki je nekoč igral v ameriški bejzbolski ligi, vodenje ekipe je prevzel prav po nesreči leta 2011. Čeprav sam ni odraščal v tem delu Japonske, se je odločil, da bo ob koncu svoje profesionalne kariere poskušal pomagati prebivalcem Fukušime.
Lokalno prebivalstvo namreč ob spremljanju lokalnih tekem, tudi po televiziji, prvič lahko spremlja novice o svojem kraju brez priokusa katastrofe, z obnovo stadionov in prenosi pa bo morda k sebi spet privabila tudi ljudi iz drugih krajev. Ivamura je trener lokalne ekipe zadnjih pet let, Rdeči upi pa so, tako kot 40.000 prebivalcev Fukušime, trenutno naseljeni drugje. Stadion Rdečih upov, Azuma, namreč prenavljajo v skladu z olimpijskimi standardi, saj bo na njem prihodnje leto potekalo nekaj olimpijskih tekem v bejzbolu in softbolu.
Turizem v radioaktivnih krajih
Čeprav se lokalne oblasti trudijo Fukušimo svetu približati tudi v turističnem smislu – precej poudarjajo tamkajšnjo lokalno kulinariko – ostaja dejstvo, da je 50 kilometrov jugovzhodno od stadiona poškodovana jedrska elektrarna in evakuirano območje. Glede na to, da je pred osmimi leti prišlo do radioaktivnega sevanja v okolici, je razumljivo, da številne pred olimpijskimi igrami skrbi tudi varnost športnikov in obiskovalcev.
Dvome o tem, da je območje res dekontaminirano, imajo tudi domačini, ki menijo, da je vlada s tem, ko je tekme olimpijskih iger pripeljala v Fukušimo le devet let po nesreči, nekoliko prehitevala. Če že prebivalci Japonske ne želijo obiskovati svojih sorodnikov na tem območju, zakaj bi na bejzbolsko tekmo na to območje hodili ljudje iz drugih držav?
Skrb je odveč, a strah ostaja
Na območju Fukušime je sicer še vedno nekaj presežnega sevanja, a kraji, kot sta Fukušima City in stadion Azuma, naj bi bili s tega vidika varni. Bolj kot ogled tekme je lahko »nevaren« že večurni letalski let, na katerem so potniki lahko izpostavljeni desetkrat toliko sevanju kot med nekajdnevnim obiskom Fukušime.
Poleg tekem bejzbola in softbola bo iz Fukušime potekala tudi pot olimpijskega ognja, z jasnim signalom japonskih oblasti, da je območje zdaj varno. A številni kritiki opozarjajo, da bi bile milijarde, ki jih bodo Japonci namenili za najbolj futuristične olimpijske igre do zdaj, bolj smotrno porabljene za tiste, ki se zaradi katastrofe še vedno ne morejo vrniti v svoje domove.
Sevanje ne bo edina težava iger
Seveda pa vprašanja o radioaktivnosti in varnosti nekaj tekem zunaj Tokia ne bodo edini kontroverzni vidik prihajajočih iger. Predsednik olimpijskega komiteja Thomas Bach je sicer izjavil, da do zdaj še ni bilo bolje pripravljenih olimpijskih iger, saj je bilo sklenjeno rekordno število sponzorskih pogodb, prodanih 3,2 milijona vstopnic, več kot 200.000 ljudi se je prijavilo za prostovoljce.
A stroški so že zdavnaj ušli izpod nadzora, saj znašajo že okoli 11,6 milijarde evrov, kar je že zdaj skoraj dvakrat toliko, kot je bilo načrtovano, številni pa se bojijo, da bodo drage prenove športnih prizorišč na koncu morali plačati japonski davkoplačevalci. Ali bo izboljšana podoba Fukušime dovolj za njeno okrevanje ali bo tudi to območje Japonske moralo še leta ali desetletja odplačevati dolgove olimpijskih iger, pa ostaja neznanka.
