Takoj po prihodu na tridnevni obisk na Kitajsko se je francoski predsednik Emmanuel Macron skupaj s soprogo udeležil slovesne večerje ob velikem šanghajskem sejmu. Na njej sta bila poleg kitajskega voditelja Xi Jinpinga tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in grški premier Kiriakos Micotakis.
Macron na Kitajskem brani predvsem interese francoskih podjetij, a tam hoče biti tudi kot predstavnik EU. Z njim so direktorji francoskih in nemških podjetij, evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan, sicer Irec, in nemška ministrica za šolstvo Anja Karliczek.
Na političnem jedilniku francoski prehrambni izdelki
Sicer naj bi francoski predsednik podpisal okoli 40 pogodb, ki so pomembne za francoska podjetja, a po pisanju pariškega dnevnika Le Monde med njimi ni nobena zelo velika. Tako tudi še ne kaže, da bi bil sklenjen posel o francoski gradnji 11 milijard evrov vredne tovarne za predelavo radioaktivnih odpadkov na Kitajskem. Poudarek Macronovega obiska na Kitajskem pa naj bi bil v tem, da na tem ogromnem trgu poveča prodajo francoskih kmetijskih in prehrambnih izdelkov. Kitajska naj bi odslej kupovala zlasti več francoske svinjine.
Vsekakor je gospodarski vidik obiska zelo pomemben, saj ima Francija v nasprotju z Nemčijo zelo velik primanjkljaj pri trgovini s Kitajsko, ki je druga največja gospodarska sila sveta, kmalu pa naj bi postala prva. Kitajska je toliko pomembnejša za prihodnost, saj v Pekingu nameravajo reševati težave kitajskih podjetij, ki nastajajo zaradi zapiranja ameriškega trga, tudi s povečevanjem kupne moči pol milijarde pripadnikov kitajskega srednjega sloja. Francija pa na Kitajsko poleg Airbusovih letal izvaža predvsem luksuzne izdelke, ki so za ta srednji sloj zanimivi.
Posredniške ambicije Macrona
Macron vsekakor lahko upa, da dolgoročno odpira kitajski trg za francoska podjetja. Trump mu pri tem pomaga. Kitajska si namreč želi na svojo stran pritegniti EU proti ZDA, kjer na primer favoritka za demokratsko predsedniško kandidatko Elisabeth Warren napoveduje boj proti Kitajski skupaj z EU. Tako si zdaj v Trumpovem času Peking želi celo povečati spor med obema tradicionalnima čezatlantskima zaveznikoma. EU, katere pomembna predstavnica je Francija, tega vsekakor ne sme dovoliti. Macron, ki ga kitajski voditelj Xi Jinping sprejema kot enega najpomembnejših voditeljev EU, v resnici želi na tem obisku imeti vlogo posrednika med Pekingom in Washingtonom.
Kitajski voditelji sicer veliko govorijo o odprtosti svojega trga in se zavzemajo za prostotrgovinski sporazum z EU, v resnici pa so pomembni sektorji kitajskega gospodarstva precej zaprti za tuje investicije in tujo konkurenco.
Vsekakor mora EU ostati pazljiva, ker se hoče Kitajska polastiti evropske tehnologije. Če je Kitajska res bolj kot ZDA naklonjena močni EU, pa tudi slabi njeno enotnost, ko se povezuje z južnimi članicami (Grčija, Portugalska, Španija, Italija), ki zaradi gospodarskih težav dovoljujejo njeno gospodarsko ekspanzijo.
Človekove pravice na obrobju
Najbrž bodo človekove pravice nepomemben vidik Macronovega obiska. Sicer je Macronov predstavnik za tisk obljubljal, da bo francoski predsednik »brez zadržkov« govoril o razmerah v Hongkongu in Xinjiangu. A v Pekingu opozarjajo, da gre za kitajski notranji zadevi in da o njiju ne bi bilo primerno razpravljati z visokimi gosti iz Francije. Nevladna organizacija za človekove pravice pa je pozvala Macrona, naj zahteva zaprtje »taborišč za politično prevzgojo« v Xinjiangu, kjer naj bi bilo zaprtih več kot milijon islamskih Ujgurov.
