V ponedeljek so minila tri leta od začetka veljavnosti pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. S tem se je iztekel tudi dogovorjeni rok, do katerega nobena država podpisnica ni mogla začeti postopka izstopa iz sporazuma. In ZDA niso čakale niti dneva več, kot je bilo treba. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump že pred dvema letoma napovedal slovo od sporazuma, ki je bil sklenjen pod njegovim predhodnikom Barackom Obamo, so ZDA takoj v ponedeljek uradno obvestile Združene narode o svoji nameri in začele postopek izstopa. Ta formalno traja eno leto, kar pomeni, da bo država iz sporazuma uradno izstopila 4. novembra prihodnje leto, kar je točno en dan po tamkajšnjih predsedniških volitvah. Trump je sicer dejal, da bodo ZDA vse roke spoštovale in se do uradnega izstopa držale svojih obvez.

Ameriška usoda sodelovanja v globalnem paktu o ukrepih za preprečevanje segrevanja ozračja je tako precej odvisna od volilnega razpleta prihodnje leto. Če na njih zmaga demokratski kandidat, bo verjetno odločitev Trumpa hitro spremenil, saj tako napovedujejo vsi glavni pretendenti za Belo hišo. To bi se torej zgodilo nekje po 20. januarju 2021, ko priseže novi predsednik. Demokrati so sicer v ponedeljek tudi kritizirali Belo hišo. »Ko nikogar od nas že dolgo ne bo več, se bodo prihodnje generacije spominjale nesposobnosti tega predsednika, da prevzame voditeljsko vlogo v spopadanju z največjim okoljskim izzivom našega časa,« je rekel demokratski senator Tom Carper, najvišji demokrat v senatnem odboru za okolje. Kritiki Trumpove poteze tudi poudarjajo, da predstavlja slab zgled, saj lahko služi za izgovor drugim državam, ki jim sporazum ne bi več ustrezal.

Mnoge ameriške zvezne države in mesta sicer postavljajo svoje okoljske standarde v skladu s pariškim dogovorom ter mu tako ostajajo zavezani.

Kritike in protiukrepi prihajajo tudi iz tujine. Francoski predsednik Emmanuel Macron, eden največjih zagovornikov v njegovi domovini sklenjenega sporazuma, pripravlja dogovor s Kitajsko, kjer je zdaj na obisku. Državi naj bi v skupni dokument zapisali, da je pariški podnebni sporazum nepovraten. Nemška okoljska ministrica Svenja Schulze pa je odločitev Trumpa obžalovala, a dodala, da k sreči vsaj za zdaj ni prišlo do verižnega učinka, saj so ZDA za zdaj edine, ki so napovedale izstop iz sporazuma.

Ameriška vlada trdi, da ta predstavlja nesorazmerno veliko breme za državo in njeno gospodarstvo ter da bi morale druge države storiti več pri zmanjšanju ogljikovih izpustov. ba, agencije