»Po današnjem posvetu ni mogoče reči, da vlada splošno navdušenje nad predlogom, ki ga je pripravila strokovna komisija, a tudi ne splošno zavračanje. To je glede na naše dosedanje izkušnje dovolj spodbudno,« je po današnjem posvetu na temo nove pokrajinske razdelitve Slovenije povzel predsednik države Borut Pahor. Po skoraj desetih letih pokrajinskega zatišja je v predsedniški palači gostil srečanje predstavnikov državne politike in stroke ter med udeleženci preverjal, ali tokrat obstaja dovolj politične volje, da bi bil predlog ustanavljanja pokrajin v Sloveniji lahko uspešen.
»Na podlagi tega razgovora ugotavljam, da bi večina raje imela manj pokrajin kakor več. To je dobro izhodišče in mislim, da tudi nihče ni preslišal poziva s Koroške, da iz takih in drugačnih razlogov pričakujejo, da bi bila to zaokrožena pokrajina,« je povzel današnji posvet. »Naša naloga je, da ne odnehamo, dokler toliko ne uskladimo stvari, da se morda tokrat le posreči,« je zaključil. Če so se danes načeloma vsi strinjali, da so pokrajine potrebne za razvojni preboj, so bili nekoliko manj enotni glede predlaganega zemljevida pokrajin, ki ga je pripravila strokovna ekipa pod vodstvom Boštjana Brezovnika.
Vsak bi zemljevid narisal nekoliko drugače
Minister za javno upravo Rudi Medved je povedal, da se vlada do predloga vsebinsko ni opredeljevala, saj želi dati podporo procesu in ne različnim mnenjem dodajati še enega. »V tem trenutku bi namreč zemljevid pokrajin vsak narisal malo drugače. Tudi v preteklosti so bili pogledi različni, a legitimni, vendar v končni fazi s premalo podpore za uspeh v državnem zboru,« je dejal in opozoril, da se bo treba čim prej začeti pogovarjati tudi o jasnih nalogah pokrajin, saj bomo brez tega težko prišli do njihove ustanovitve. »Lažje bi bilo, če bi najprej opredelili nekaj osnovnih nalog. Na njihovi podlagi bi se lažje dogovorili tudi o zemljevidu in sedežih pokrajin ter finančnih okvirih,« je dodal. Čeprav se ni želel opredeljevati do zemljevida, je v osebnem imenu vendarle izrazil bojazen, da so se pokrajine risale predvsem na podlagi številčne uravnoteženosti prebivalcev in zato ponekod tudi na silo. »Menim, da so nekateri drugi vidiki, kot sta geografski in zgodovinski, ravno tako pomembni,« je dejal.
Poslanec Levice Franc Trček je zbrane opozoril, da Slovenija ne potrebuje le pokrajin, temveč tudi resno reformo lokalne samouprave. »Resna reforma lokalne samouprave, vključno z regionalizacijo, pa se dela dva resna politična mandata,« je opozoril, da sprememb ne gre pričakovati čez noč.
Bržan: Pozabili ste na Koper
Predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Gregor Macedoni je opozoril, da na terenu zadnji predlog razdelitve na deset pokrajin in dve mestni občini s posebnim statusom nima enotne podpore. Z drugo različico razdelitve niso zadovoljni v mestnih občinah Slovenj Gradec, Ptuj in Velenje, kjer se zavzemajo za prvotni predlog razdelitve na enajst pokrajin okrog enajstih mestnih občin. V Mestni občini Koper pa so se kritično odzvali na namero o podelitvi posebnega statusa zgolj Ljubljani in Mariboru. Koprski župan Aleš Bržan opozarja, da takšen predlog nima strokovnih podlag oziroma je v nasprotju z vsemi izhodišči regionalnega razvoja v Sloveniji, ki tudi Kopru zaradi velikosti, lege in vloge dodeljujejo status središča mednarodnega pomena.
