Novo mesto je zaradi sistematičnih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi nekakšna arheološka učilnica Evrope, tamkajšnji Dolenjski muzej pa hrani najobsežnejšo arheološko zbirko pri nas. Ob stalni zbirki v historični stavbi Križatija v manjši Knezovi sobi postavljajo občasne razstave s svežimi arheološkimi ugotovitvami. Takšna je tudi razstava Bratje po orožju: Elite starejše železne dobe, ki sta jo zasnovala kustos arheolog dr. Borut Križ iz Dolenjskega muzeja in prof. dr. Hrvoje Potrebica z oddelka za arheologijo pri zagrebški filozofski fakulteti. Pod soorganizacijo se podpisuje tudi Arheološki muzej Zagreb.
Zgodbe iz grobov
Zgodbo razstave pravzaprav pripovedujeta dva grobova. Enega so izbrali s Kapiteljske njive, drugega z arheološkega najdišča v Kaptolu pri Slavonski Požegi na Hrvaškem in med seboj primerjali najdene predmete. Groba »bratijo« identične bronaste in železne sekire, sulice, okrasne igle, pa tudi časovni okvir – okrog 700 pred našim štetjem. »Čisto lahko bi se možakarja med seboj poznala,« se smeje arheolog Križ. »Čeravno sta kraja oddaljena 250 kilometrov, predmeti kažejo na to, da je med ljudmi očitno tekla komunikacija, ki jo je poganjala tudi trgovina.«
Čas železne dobe je bil tudi čas evropske »dvojnosti«: v Sredozemlju so bile grške mestne državice polisi in njihove kolonije, vsa preostala »železodobna« Evropa pa je bila v očeh Grkov »barbarska«. Grki so med drugim »barbarom« s slovenskega in hrvaškega ozemlja prodajali svoje bronaste čelade. Vendar je bilo železo pomembno tako za Grke kot za Etruščane in drugo Evropo. »Dolenjci so si očitno lahko privoščili nadstandard, saj so imeli velika ležišča železove rude, ki je celo ležala na površju, tako da so jo samo pobrali, stalili, preoblikovali v izdelke in se z njimi vključili v evropsko trgovino,« pripoveduje.
V Kaptolu pa so se arheologi kar nekaj časa spraševali, kaj ključnega bi lahko tu zanimalo Grke. Očitno je bil to grafit, saj je bil pod naseljem še v 60. letih prejšnjega stoletja rudnik grafita. »Grafit je bil pomemben, ker je imel sivkast, kovinski lesk, takrat pa je bilo vse, kar je dišalo po kovini, dragoceno. Tudi posode, ki so jih našli na Dolenjskem, so pogosto grafitirane. Tako obdelane najdemo po vsej Evropi, vedno pa je šlo za prestižne predmete.«
Kako so nastale elite
»Ko se nekje pojavi neka proizvodnja, se hitro najdejo tisti, ki prevzamejo oblast. To je bila pač elita tistega časa, danes bi jim rekli milijonarji. Ta sloj je svoj status potrjeval z določenimi predmeti, tudi v grobu. Včasih sta bila taka statusna simbola orožje pri moških in nakit pri ženskah,« pojasnjuje arheolog. In »naš« veljak ni bil nič manj pomemben kot tisti iz Kaptola, čeprav je bilo v grobu najdenih manj posod. So bili pa v njem konjska vprega, deli čelade, obiti z bronastimi žebljički in ploščicami, ter prestižen ukrivljen meč mahera, ki so jih je v Evropi našli le nekaj – vse to kaže na prestiž, ne pa na bojno opremo.
Ob predmetih pa se okostje ni ohranilo, k čemur je vsaj na Dolenjskem botrovalo več stvari: agresivna, kisla zemlja, ki najeda organske snovi, kisel dež in številne kemikalije iz poljedelstva, ki so krive, da to, kar se je prej ohranilo tisočletja, zdaj v zemlji propade v nekaj desetletjih. Les se je ohranil le v enem primeru, kot del meča iz dolenjskega groba, ki je tudi na razstavi – »ker je nožnica za meč urejena z bronasti objemkami in so ga bakrovi oksidi očitno zaščitili«.
Grob je bil obložen tudi s kamenjem, zato je bila zaščita še večja, ohranila se je celo lobanja. Da je šlo za elite, pa priča tudi dejstvo, da je bilo na obeh arheoloških najdiščih najdenih le nekaj tako bogato obloženih grobov. Značilnost je še ta, da so grobovi na Dolenjskem skeletni, šlo je za družinske rodovne gomile, na Hrvaškem pa žgani, vanje so pokopavali posameznike.
