Medtem ko so pevke in pevci iz zbora Bee Geesus v Mestnem muzeju preverjali glasilke, je Aleksandra Badii Zibelnik poskrbela še za zadnja opravila pred slovesnostjo, ki je sledila – slavljenje 200. rojstnega dne Baba, enega od dveh utemeljiteljev bahajske vere. Povedala je, da se ob praznikih, kot je bila obletnica Babovega rojstva, člani skupnosti sami odločijo, kako bodo praznovali. Tokrat so na ogled postavili manjšo razstavo umetniških del, prebrali so tudi molitev za človeštvo in nekaj zgodb iz Babovega življenja, predvajali fotografije iz bahajskih vrtov v Hajfi, kjer je svetovni bahajski center, na koncu pa je sledila pogostitev.
Brez verskih voditeljev
»Bahajska vera ne pozna obredov. Priporočena sta le dva rituala. Ob poroki mož in žena rečeta 'resnično se bova ravnala po božjih zakonih', medtem ko o vseh drugih stvareh odločata sama, obstaja pa tudi molitev za preminule. Drugih obredov ni,« je dejala Aleksandra Zibelnik Badii, članica bahajske skupnosti, ki v Sloveniji šteje okrog sto članov, na svetu pa sedem milijonov.
Načini praznovanja so različni. Ko so na primer v njenem domu praznovali Babov rojstni dan, so priredili perzijsko čajanko. »Lahko pa bi organizirali kar koli drugega. Imamo tudi praznovanja, ko nič ne beremo iz svetih spisov, ampak le jemo in pijemo. Povabim družino in prijatelje, tudi moja mama, oče in brat, ki niso bahaji, pridejo.« Poleg Baba je utemeljitelj bahaizma še Baha Ulah. Bahaji verujejo, da je Baba leta 1844 odprl vrata novemu ciklu evolucije človeštva, Baha Ulah pa leta 1863 prižgal plamen božanskega razodetja, ki bo poskrbelo za enotnost človeštva.
Aleksandra Zibelnik Badii se je z bahaizmom srečala v gimnazijskih letih. Pritegnili so jo ljudje in nauk, ki ga ta vera uči. »Bahaizem uči, da obstaja le en bog za vse vere. Ta bog ob različnih časih na Zemljo pošilja svoje učitelje, kot so bili Zaratustra, Buda, Jezus, Mohamed, Abraham, Bab, Baha Ulah. Vsi so prinašalci iste vere in nadaljujejo isto sporočilo o pomoči drugim, enotnosti in ljubezni,« je dejala. Povedala je, da v skladu s sporočilom Bahe Ulaha v vsaki bahajski skupnosti vsako leto volijo devet odraslih oseb, starejših od 21 let, ki skrbijo za organizacijo, medtem ko duhovnih vodij nimajo, za molitev, pri kateri prav tako ni posebnih obredov, pa poskrbijo člani skupnosti sami.
V Iranu jih preganjajo
»Niti pekla in nebes ne poznamo. Verjamemo pa, da je duša nesmrtna. Da ob spočetju pride v stik s telesom, po koncu življenja pa se loči in živi duhovno življenje drugje. V življenju razvijamo duhovne lastnosti, da bo duša na naslednjem svetu, ki je duhovni, lahko delovala,« je razlagala Aleksandra Zibelnik Badii, ki je na enem od bahajskih srečanj v Škofji Loki spoznala tudi moža Mehyarja Badiija Azandahija.
Tudi on je pomagal pri organizaciji slavljenja 200. Babovega rojstnega dne, sicer pa se je v Slovenijo preselil na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je iz Anglije odpotoval na Balkan, najprej v Beograd, nato v Zagreb in naposled v Ljubljano, da bi razširjal sporočila bahaizma. »Spomnim se, da je leta 1990 v Sloveniji živela le ena bahajska družina, bili so Iranci iz Anglije,« je dejal. Tudi sam se je z družino preselil v Anglijo, ko mu je bilo trinajst let. To je bilo dve leti pred islamsko revolucijo, ki je leta 1979 poslabšala položaj bahajev v Iranu, kjer se je vera začela in kjer so še vedno preganjani. »V Anglijo smo odšli, da bi hodili v šolo, študirali, po revoluciji pa se nismo mogli več vrniti,« je dejal in dodal, da bahajstvo uči enotnost boga, prerokov in človeštva.
