Preden so se na občini pred približno dvema letoma lahko lotili celovite prenove Gosposvetske ceste, so tam morali svoje delo najprej opraviti arheologi. Da so pod cesto med Ajdovščino in križiščem s Tivolsko cesto predniki pustili številne sledi, so arheologi sicer pričakovali že na podlagi preteklih arheoloških raziskav na širšem območju in tam pričakovali predvsem emonske grobove. So pa kljub pričakovanemu bogatemu arheološkemu najdišču naleteli na tri presenečenja: odkritje velikega števila sarkofagov, na območju jih je bilo več kot štirideset, ter odkritje neobičajne pokopališke arhitekture in predvsem groba neznane ženske, ki je imela na stegnih oziroma v naročju posebno posodo iz modrega stekla.
Zlom rame in nekaj kariesa
»Začetek pokopavanj Emoncev na tem mestu označuje gradnja manjšega mavzoleja oziroma kapele, v katerega so središčno umestili sarkofag z rimsko gospo z modro posodo, ostali sarkofagi pa so bili obrnjeni proti njej. Poleg sarkofagov je bilo zunaj mavzoleja odkritih še več kot 280 skeletnih grobov,« je pojasnil strokovni koordinator arheoloških raziskav na Gosposvetski cesti Andrej Gaspari in dodal, da ni dvoma, da gre za emonsko pokopališče, kjer je svoje umre pokopavala zgodnjekrščanska skupnost. Bolj ovita v skrivnost je identiteta pokojne ženske z modro posodo in razlog, zakaj je umeščena v središče pokopališča.
Odgovore na ta vprašanja arheologi še iščejo, po zdajšnji raziskavah pa že vedo, da je bila pokojnica visoka približno 150 centimetrov in ob smrti stara od 30 do 40 let. Vzrok smrti še ni znan, na patološkem pregledu so strokovnjaki odkrili le nekaj kariesa in že zaceljen zlom ramenskega dela. »Njen sarkofag je izdelan iz moravškega apnenca, brez okrasja in napisov, ki bi nam olajšali delo,« je še povedal Gaspari in dodal, da so zanimivi tudi pridatki v grobu. Pokojnica je imela na levi roki dve zapestnici iz črnega lagnita, odkrili pa so tudi zlate niti, kar bi lahko nakazovalo, da je bila pokrita z zlatimi nitmi preredenim pajčolanom. Poleg tega je imela pokojnica v naročju tudi prav posebno skledo iz prosojnega modrega stekla in z majhnim ročajem, okrašeno z reliefnim okrasom in grškim napisom »Pij, da bi živel večno, mnogo let!« Strokovnjaki še ne vedo, ali so bili pridatki last pokojnice, Gaspari pa sklepa, da niso bili njena last in so jih pripravili prav za ta pokop.
Iz najdišča v zakladnico muzeja
Prav steklena modra posoda je zdaj osrednji eksponat v zakladnici Mestnega muzej Ljubljana, obiskovalci pa si jo lahko ogledajo še do 31. marca. »Z razstavo modre posode v muzejski zakladnici simbolno zaključujemo obsežne arheološke raziskave, ki so se začele leta 2015 na Slovenski cesti in v okviru katerih so v letih 2017 in 2018 potekale tudi raziskave na Gosposvetski cesti in Dalmatinovi ulici,« je poudaril vodja izkopavanj iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana Martin Horvat. Spomnil je, da so bila ta arheološka izkopavanja precej zahtevna, saj so morali zaščititi sarkofage in jih nepoškodovane dvigniti iz zemlje, prav tako pa so morali za obsežno najdbo zagotoviti dovolj prostora v muzejskem depoju.
Najdbe z Gosposvetske ceste zdaj raziskujejo strokovnjaki, predmeti pa postopoma dobivajo tudi prostor v muzej. Do februarja so si tako obiskovalci muzeja v zakladnici denimo že lahko ogledali zlat nakit iz sarkofaga šest let stare deklice, zdaj je v zakladnici na ogled modra posoda. Ta bo, kot je ob tem napovedal Horvat, po razstavi v zakladnici in postopku muzejske obdelave svoje mesto dobila v sklopu stalne razstave mestnega muzeja z naslovom Ljubljana. Zgodovina. Mesto.
