Po kolektivnem vzdihu olajšanja, čestitkah in objemih, po nič koliko gasilskih fotografijah ob viseči, uspešno »kastrirani« 500-kilogramski bombi je šel Novogoričan Darko Zonjič poiskat belo plastično vrečko, v kateri je v Maribor prinesel več stekleničk domačega sladkega žganja. Nakar je stekleničke razdelil med pripadnice civilne zaščite.
»Ali sploh veste, kako odlično ekipo imate tukaj v Mariboru, v vašem štabu civilne zaščite? Zaradi nje je vse teklo kot barvni film!« je bil zadovoljen poveljnik državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva in hvalil sodelavke, ki so ves ta čas marljivo delale v ozadju obeh odmevnih operacij. Tako so po svojih močeh pripomogle k temu, da se je vse izteklo po najboljšem možnem scenariju.
Bombo dezaktiviral štajersko-primorski tandem
Enako kot v četrtek, ko je bila na sporedu dezaktivacija 250-kilogramske ameriške bombe iz druge svetovne vojne, je tudi nedeljsko pirotehnično operacijo opravil štajersko-primorski tandem prostovoljcev.
Takoj ko so opoldne zatulile sirene in oznanile splošno nevarnost, sta Sašo Turnšek, asistent na mariborski fakulteti za gradbeništvo, in inženir strojništva Aljaž Leban pristopila k 500-kilogramski bombi, ki bi morala pred več kot 74 leti zadeti železniški most čez Dravo, a je ob tirih nenačrtovano plosko udarila ob tla, pri čemer ji je sploščilo trup in odbilo vžigalnik v repu. V manj kot uri jima je iz nosu bombe uspelo odviti vžigalnik in ga nato uničiti z manjšo količino eksploziva. Dobrih pet minut zatem, ob 13.50, se je znova oglasila sirena in sporočila, da je splošne nevarnosti konec in da se sme življenje v mestu vrniti v ustaljene tirnice.
»Ker je imela bomba nekoliko poškodovan nos, je bilo precej bolj pestro kot prvič, ampak se je vendarle izteklo tako, ko sva si zadala,« je razkril Turnšek. Po Lebanovih besedah sta v postopku nevtralizacije bombe uporabila posebno orodje, ki so ga izdelali po Zonjičevih skicah. »Kot vidite, ima bomba poškodovan zadek. Pri tem se je deformiral tudi navoj v vžigalniku in zaradi te poškodbe ga je bilo bistveno težje odviti, še posebno, ker je kovino močno načel zob časa,« je razložil Primorec. Če njun načrt ne bi bil izvedljiv, bi sledili rezervnemu scenariju in bombo nadzorovano sežgali.
A bomba je zaradi uspešnega odvitja sprožilca ostala cela. Naložili so jo na poltovornjak in jo odpeljali na Primorsko, kjer jo bodo čez približno tri mesece vendarle zanetili. Ko bo 252 kilogramov razstreliva skoraj povsem pogorelo, bo razneslo ojačevalnik ob vžigalniku. Tedaj bo glasno počilo. Prišlo bo do tako imenovane deflagracije, pri kateri eksplozija povzroči udarne valove, ki imajo nižjo hitrost od hitrosti zvoka.
Občina bo uzakonila obvezne terenske raziskave
»Zahvaliti se moram Mariborčanom, ker so upoštevali naša navodila. Če tega ne bi storili, bi še zmeraj čakali tukaj,« je dejal Zonjič. Dopoldanska evakuacija v 300-metrskem radiju je potekala dokaj tekoče in brez posebnosti. Ker je večina stanovalcev – na območju jih je približno tisoč – izkoristila sončno jutro in zgodaj odšla na lepše, so gasilci in pripadniki civilne zaščite našteli le 481 ljudi, ki so na njihov ukaz začasno zapustili dom. Le petnajsterica iz te skupine se je na varno umaknila v dvorano Tabor, v kateri je Rdeči križ znova uredil zbirni center.
Tja so z rešilnim vozilom pripeljali negibno upokojenko. »Gasilcem sem že pred dnevi sporočila, da mati noče zapustiti stanovanja. A so jo policisti nazadnje vendarle prepričali. Nehala se je upirati in je šla,« nam je razložila Andreja Županič. Kmalu po 14. uri sta bili Mariborčanki spet doma.
V skupno 29 bombnih napadih v letih 1944 in 1945 so zavezniška letala na Maribor odvrgla 15.795 bomb. Po ocenah strokovnjakov pod površjem še zmeraj počiva vsaj 200 neeksplodiranih bomb. V prihodnjih dneh bodo na Mestni občini Maribor pripravili spremembo odloka, ki naj bi na gradbiščih na območjih tveganja uzakonil obvezne predhodne raziskave, s čimer bi bolje zaščitili gradbene delavce, ki so najbolj izpostavljeni nevarnosti.
