»Modni sprehod je odziv na poplavo turistov v Ljubljani, ki mesto doživljajo predvsem skozi njegove znamenitosti, hrano in pijačo. Edino področje, ki se je odzvalo na razvoj tako imenovanega kreativnega turizma, je gastronomija, medtem ko modni oblikovalci do sedaj nismo veliko naredili, da bi svojo ponudbo predstavili turistom,« eno od izhodišč vodenega pohoda med trgovinami in ateljeji slovenskih modnih oblikovalcev pojasni predsednica Društva za oblikovanje Soto Sanja Grcić.
Drugi razlog je zavedanje, da imamo v Ljubljani tudi v primerjavi z večjimi urbanimi središči veliko ateljejev in trgovin lokalnih ustvarjalcev, ki jih velja še bolj podpreti, poudarja sogovornica. Na modni zemljevid Ljubljane, namenjen tako domačinom kot turistom, so uvrstili 23 prostorov slovenskih modnih oblikovalcev, ki ustvarjajo ročno izdelana, s tradicijo in novimi tehnologijami prepletena in okolju prijazna oblačila in dodatke. Ideja za prihodnost pa je, pravi modna oblikovalka Sanja Grcić, da bi v Ljubljani ob bok različnim alternativnim vodenim ogledom po mestu, kot sta na primer grafiti in feministična tura, ponudili tudi modni sprehod.
Maloserijska, unikatna in lokalna produkcija
Začetna točka tokratnega modnega sprehoda je bila na Rimski cesti v salonu Maje Ferme, modne oblikovalke, specializirane za obleke za posebne priložnosti, še posebno poročne obleke, ki vrata svojega ateljeja odpira individualno, za vsako stranko posebej.
Del modnega zemljevida Ljubljane, ki ga je v digitalni različici mogoče najti na spletni strani Centra za kreativnost, je tudi prodajalna zadruge oblikovalcev in ustvarjalcev Zoofa, ki na Bregu deluje že šesto leto in trenutno združuje 10 modnih oblikovalcev. Ti ob svojih oblačilih v prodajalni vsak mesec predstavljajo tudi drugega mladega ustvarjalca ali ustvarjalko. Glede na to, da so oblikovalci iz zadruge tudi sami prodajalci, pa je v trgovini vedno mogoče spoznati koga od avtorjev oblačil, ki jih ponujajo.
Med domačimi modnimi oblikovalci in blagovnimi znamkami z maloserijsko ali unikatno in lokalno produkcijo, naravnano k odgovornemu oblikovanju, je v modni zemljevid vključen tudi atelje Draž, ena najuspešnejših slovenskih blagovnih znamk z dolgoletno družinsko tradicijo. Del modnega zemljevida so med drugimi prodajalne oblikovalk Almire Sadar, Jelene Pirkmajer z znamko Cliché, trajnosti zapisana Things I Miss Tine Princ, najstarejša ljubljanska modna znamka torbice Grošelj in studio Anselma, prostor sodelovanja in povezovanja skozi rokodelske, obrtniške in kreativne pristope.
Je Ljubljana modno ozaveščeno mesto?
Nastanek modnega zemljevida je odgovor na »globalizacijo, gentrifikacijo mest, ki s svojimi vsebinami postajajo zelo podobna«, poudarja Sanja Grcić. »Kot domačinko me turisti v Ljubljani že počasi motijo, ker me izganjajo iz središča. A če so že tu, jim kaj ponudimo. Želim si, da bi bolj spodbujali lokalno, okolju in družbi neškodljivo, etično in pravično produkcijo.« Za to pa je pomembno ozaveščanje, del česar sta tudi modni sprehod in zemljevid, poudarja ena njegovih pobudnic Sanja Grcić.
Do nedavne prve mednarodne konference o modi pri nas Sistema mode, ki sta jo organizirala Center za kreativnost in Društvo za oblikovanje Soto, v okviru katere je nastal tudi modni zemljevid, je bila Grcićeva prepričana, da Ljubljana ni modno ozaveščeno mesto, saj o sebi vedno mislimo slabše, kot je, ali bolje kot je. »Zelo redko pa o sebi mislimo tako, kot je,« pravi sogovornica. Pogled od zunaj je prinesel pomembno spoznanje.
»Tuji gostje na konferenci, ki resnično poznajo modno industrijo v svetovnih in obrobnih prestolnicah ter prestolnicah držav v razvoju, so rekli, da je Ljubljana sodobno ozaveščeno modno mesto.« V smislu zavedanja o pomenu lokalne ustvarjalnosti in njene etične oziroma trajnostne dimenzije. »Slovenske znamke stremijo k domači proizvodnji, ne vključujejo cenene delovne sile in ne uporabljajo strupenih umetnih materialov. Ljubljana je modno ozaveščeno mesto tudi, ker v njem lahko preživi 23 trgovin slovenskih modnih oblikovalk in oblikovalcev,« je še poudarila Sanja Grcić.
