»V tem mestu rada živim, zato ne dovolim, da kdorkoli ogroža to naše mesto in njegove prebivalce,« je na izredni seji poudarila šoštanjska svetnica Bojana Žnidar, ki je izrazila tudi skrb, da bodo nasip med Družmirskim oziroma Šoštanjskim ter Velenjskim jezerom utrjevali tudi z zemljo, ki jo ta čas iz Celja zaradi sanacije vrtcev vozijo v Andraž nad Polzelo.
Da v Šoštanju zaradi nasipa, ki naj bi se vse bolj ožil, vzdušje ni prijetno in da se mnogi sprašujejo, ali bodo sploh lahko še kdaj mirno živeli, je dejal tudi svetnik Boris Goličnik, pobudnik sklica izredne seje. A je njihove pomisleke v celoti zavrnil novi generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec in zagotovil, da je strah Šoštanjčanov povsem odveč.
»Res je, da se prostor med posameznimi sloji polega, ugreznine pa zaliva voda. Včasih tudi primanjkuje materiala, zato prihaja do površinskih akumulacij. A če bi obstajala kakršnakoli bojazen, bi z izkopavanjem premoga takoj prenehali,« je dejal Mavec in razložil, da znaša minimalna širina nasipa 150 metrov, danes pa je ta še vedno širok 360 metrov. Ugreznine pa bodo sanirali do avgusta prihodnje leto.
Ugreznine sanirajo ves čas
Kot je še dejal Mavec, trenutno stanje na območju med Velenjskim in Družmirskim jezerom ne predstavlja grožnje nikomur. »Ugreznine med jezeroma pa saniramo skladno s projektom, v katerem so izračuni in analize ob upoštevanju vseh varnostnih dejavnikov izdelani za 150 metrov širok nasip med jezeroma,« je poudaril Mavec. In še, da glede na občasno povečano dinamiko odkopavanja pod območjem ter občasno zmanjšano dobavo stranskega produkta Termoelektrarne Šoštanj, stabilizata (gre za pepel), prihaja do manka materiala, ki ga delno nadomeščajo z zemeljskimi izkopi.
»Z družbo Dars pa smo se že v fazi projektiranja 3. razvojne osi dogovorili, da bodo viški izkopane zemlje uporabljeni za sanacijo ugreznin. To smo že leta 2013 zapisali v uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug,« je razložil Mavec. Sicer pa so letos poleti dodatnih 6790 kubičnih metrov zemlje pripeljali z območja Arje vasi, kjer se je gradil Lidlov logistični center. »Z novimi odkopi v jami pa v naslednjih mesecih neposrednega vpliva na to območje ne bo,« zagotavlja prvi mož velenjskega Premogovnika.
