Študija raziskovalcev z univerze v Belfastu je pokazala, da čeprav je drugim ljudem z narcisi težko shajati, ti sami s seboj nimajo težav. Raziskovalce je zanimalo, zakaj je narcisizem v sodobnem času v porastu, če pa velja za »družbeno toksičnega«. Narcistične lastnosti so namreč čedalje pogosteje opazne pri vodilnih kadrih, v politiki, med zvezdniki in na družbenih omrežjih. Avtorji študije so narcise sicer opisali kot ljudi, ki imajo grandiozen občutek lastne pomembnosti, se težko vživljajo v čustvovanje drugih, so pretirano samozavestni in le redko občutijo sram ali krivdo. Ker gre za spisek negativnih osebnostnih lastnosti, je znanstvenike zanimalo, zakaj je vedenje narcisov v sodobnem svetu večkrat nagrajeno kot grajano ali sankcionirano. Čeprav so v okolici narcisov ljudje, ki zaradi njih neredko trpijo in so prizadeti, je videti, da so narcisi imuni na to, da bi se slabo počutili zaradi posledic svojega obnašanja. Doživljajo bistveno manj stresa od ostalih ljudi in življenja nasploh ne doživljajo kot stresnega. Občutki lastne pomembnosti so pri njih sicer krinka za zelo krhko samopodobo.
Če za večino ljudi velja, da jih neuspehi potrejo in sprožijo upad samozavesti, je pri narcisih nekoliko drugače. Neuspehi, razočaranja in zavrnitve jih ne ustavijo, pač pa jim dajejo še močnejši zagon za doseganje cilja. Njihova visoka motiviranost in prepričanost v lastno pomembnost jim v sodobnem svetu odpirata številna vrata na poti proti vrhu. Zato ni presenetljivo, da takšni ljudje pogosto zasedajo vodilna mesta.
Očarljive pošasti
»Če bi odmislili moralnost in se osredotočili zgolj na to, kaj je potrebno za uspeh, je narcisizem zlahka razumljen kot zelo pozitivna lastnost,« razmišlja Kostas Papageorgiou s Kraljeve univerze v Belfastu. »Če si narcis, si prepričan, da si boljši od vseh ostalih in da ti vse pripada,« nadaljuje psiholog, ki je del skupine raziskovalcev, ki je preučevala narcisizem v sodobnem svetu. V sodelovanju z akademiki z univerz Godlsmiths, University of London, King's College London, University of Texas at Austin in Manchester Metropolitan University so analizirali dosežke 300 srednješolcev, pri katerih so prepoznali narcistične lastnosti. Ti dijaki so dosegali boljše ocene v šoli kot bi bilo pričakovati glede na rezultate njihovih testov inteligence. To pripisujejo lastnostim, kot so egoizem in težnja po dominaciji ter visoki stopnji vzdržljivosti in osredotočenosti na cilj. Gre za dijake, ki niso nujno inteligentnejši od ostalih, so pa bolj samozavestni in odločni in zato zmožni premagati ostale.
Poleg uspehov na izobraževalnem in kariernem področju so narcisi vajeni uspehov tudi v ljubezenskem življenju. »So zelo karizmatični. Če veliko časa preživiš tako, da se trudiš biti karseda očarljiv in ugajati drugim ljudem, se slednjim lahko zazdiš zelo privlačen,« nadaljuje Papageorgiou in dodaja, da je vzpon narcisizma povsem verjetno produkt evolucije – narcisi imajo namreč več spolnih partnerjev in več potomcev, s čimer se njihovi geni širijo hitreje. Po njegovem je namreč okoli 60% narcisizma podedovanega, preostalo pa je produkt okolice. Čeprav je shajanje z nekom, ki ima narcistične lastnosti, lahko uničujoče in zelo boleče, se Papageorgiu izogiba vrednotenju narcisizma kot nekaj »dobrega ali slabega«, pač pa ga je po njegovem treba sprejeti kot »produkt evolucije in odraz človeške narave«.
