Razpet med domačim Manchestrom, kjer ga čaka prva ljubezen Lois, in Poljsko, kjer se zaljubi v Kasio, je Harry Chase postavljen v nezavidljiv položaj, kjer mora hitro sprejeti pomembne življenjske odločitve. Bo Kasio rešil pred bombami in jo poslal v svojo domovino? Harry je čeden, simpatičen in pameten mladenič, idealist po srcu, ki na račun družinskega bogastva uživa v lahkotnem življenju. A vojna vse to spremeni. V sedemdelni mini seriji spremljamo njegovo pot od Varšave do obale Dunkirka.

Po čem se ta mini serija razlikuje od preostalih dram o drugi svetovni vojni?

Zgodba je osredotočena na civiliste, na dojemanje vojne in vpliv, ki ga ima ta na njihovo življenje. V njej sicer so akcijski prizori in kadri bitk, a so v ospredje postavljeni intimni trenutki medosebnih odnosov v najhujših možnih časih. Večina vojnih filmov se osredotoča na mogočne akcijske prizore, v katerih horde vojakov tekajo sem in tja po poljih, kjer sestreljujejo letala. A to je samo en njen del. Druga svetovna vojna je bila polna majhnih, zmagoslavnih bitk tako vojakov kot civilistov. Vojna pomeni tudi majhna dejanja prijaznosti, prijateljstva, pa tudi kljubovanja, upora.

Kaj vas je najbolj pritegnilo pri liku?

Zagotovo njegova kompleksnost in globina. Harry ni nikakršen arhetipski junak; je sicer prijazen in sočuten, po drugi strani pa impulziven in nepremišljen. A tako pač je, ljudje niso popolni. Že ob branju scenarija mi je bilo jasno, da ga bo pot, na katero se odpravi Harry, povsem spremenila. Sprva ne razmišlja o posledicah svojih dejanj, do konca serije pa se nauči biti manj egocentričen.

Mu vojna torej pomaga pri osebni rasti?

Naj se sliši še tako čudno, a vojna zanj predstavlja pobeg, njegovemu življenju pa da nekakšen namen, smisel in pomen. Prihaja iz bogate družine, a ga je zaznamovala tudi travmatična izkušnja iz odraščanja. Med vojno se ogromno nauči, dobi pa tudi priložnost postati boljša in bolj zanimiva oseba. Paradoksalno – vojna je za ljudi tistega časa včasih res predstavljala nove priložnosti tako v zasebnem kot profesionalnem življenju.

Vam je bil lik sploh všeč?

Ob prvem branju scenarija ne, saj se mi je zdel povsem sebičen in brezskrben. Največji izziv mi je bilo liku zlesti pod kožo. Zdelo se mi je, da bi moral z njim sočustvovati, a sem spoznal, da ni naloga igralca lik narediti všečen, temveč skozi njega povedati zgodbo. To spoznanje me je osvobodilo. Tudi igralska izkušnja je bila veliko boljša, saj se lik spreminja in raste. Ravno to, da mi Harry najprej ni bil všeč, me je pritegnilo k njemu.

Zelo zanimiv je eden prvih prizorov v seriji, v katerem Harry skozi Varšavo na kolesu pelje Kasio, v katero je sveže zaljubljen. Dvojica je brezskrbna, nasmejana, srečna. V seriji o drugi svetovni vojni gledalca takšen drobec optimizma v luči grozeče tragedije skoraj malce vrže iz tira.

Naš cilj je bil ujeti takšen trenutek sproščenosti, brezskrbnosti in mladosti. Kar hitro namreč pozabimo, da so bili Pariz, Berlin, Varšava tik pred vojno tragedijo neizmerno živahna mesta, polna življenja in ustvarjalnosti. Želeli smo prikazati, kakšno življenje so bombe ljudem iztrgale iz rok. Prizor, o katerem govorite, predstavlja ravno izgubo nedolžnosti, mladosti in brezskrbnosti.

Zagotovo ste med pripravami na vlogo prebrali veliko knjig in pogledali številne filme o vojni. Vas je to zgodovinsko obdobje zanimalo že pred snemanjem serije?

Z drugo svetovno vojno sem se že od nekdaj čutil povezanega, saj sta mamina starša poljska Juda, ki sta v 30. letih pobegnila v Kanado, kjer se je dedek v Torontu priključil kanadskim zračnim silam, očetova starša pa sta delovala v britanskih Kraljevih zračnih silah. Dedek je od nekdaj želel postati pilot, a zaradi zdravstvenih težav te sanje zanj niso bile dosegljive.