Znani ljubljanski notar Jože Sikošek, ki se je zaradi suma pomoči pri nezakonitem urejanju dovoljenj tujim državljanom za delo v Sloveniji lani znašel pod drobnogledom kriminalistov NPU, bo obdržal licenco.
Čeprav je podrobni pregled njegovega notarskega dela potrdil nepravilnosti in kršitve zakonodaje, proti Sikošku pa bodo že drugič v zadnjih štirih letih uvedli disciplinski postopek, naj bi vplivnemu notarju in enemu največjih zaslužkarjev med vsemi grozile zgolj blage sankcije. Po naših neuradnih informacijah naj bi namreč preiskava pri Sikošku odkrila le lažje kršitve zakona, tako da bi mu lahko izrekli pisni opomin ali denarno kazen do višine 5000 evrov.
Overjal listine slamnatim podjetjem
Kaj je bilo narobe pri delu notarja Sikoška, ni znano. V Dnevniku pa smo lani jeseni obširno razkrivali njegovo domnevno tesno vpletenost v delovanje različnih mrež slamnatih podjetij. Imel naj bi tudi eno ključnih vlog pri prepisovanju podjetij na tuje državljane, s čimer naj bi ti mimo predpisov prihajali do delovnih vizumov.
Sikošek je bil eden od notarjev, ki so overjali listine za slamnata podjetja, skozi katera so se prek različnih poslov, domnevno tudi fiktivnih, v zadnjih letih pretakali milijoni evrov. Mrežo teh podjetij naj bi iz ozadja vodil poslovnež Andrej Jeršič, ki zaradi obsodbe zaradi davčne utaje pri uvozu avtomobilov v Slovenijo še vedno čaka na začetek prestajanja skoraj petletne zaporne kazni. Sikošek je sicer leta 2013 prav od enega od podjetij iz Jeršičeve mreže pod ceno kupil nov avtomobil jaguar.
Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, je razvidno, da Sikošek ni opravljal zgolj običajnih notarskih poslov, ampak je upravljalcem mrež slamnatih podjetij, ki jih finančna uprava (Furs) sumi utaje davkov, olajševal sporno poslovanje. Pri tem bi notar moral vedeti, da je množične prepise lastniških deležev z ene na drugo fizično osebo v resnici urejal za slamnate lastnike. Sikošek je namreč v najmanj enem primeru račun za serijo listin, ki jih je overjal za več na videz nepovezanih podjetij, izstavil le enemu plačniku.
Kršitve zakona, a le lažje
Po razkritjih v Dnevniku so se odzvali na ministrstvu za pravosodje, kjer so v preteklosti pri delu Sikoška že ugotavljali (hujše) nepravilnosti. Od notarske zbornice pod vodstvom Marjane Tičar Bešter so zahtevali ponovni pregled dela Sikoška in drugih notarjev, omenjenih v prispevkih. »Končno poročilo v zvezi s pregledom enega notarja je sprejeto in bo uveden disciplinski postopek,« je pojasnila Tičar-Beštrova. Čeprav več informacij v tem trenutku ne more posredovati, je posredno potrdila, da so pri Sikošku znova odkrili določene nepravilnosti.
Disciplinski postopek proti notarju se namreč uvede v primeru, ko ta krši zakon ali okrni ugled notariata. Kljub vsemu je pomembna razlika med ugotovljenimi lažjimi in hujšimi kršitvami. V prvem primeru lahko notarja doleti največ denarna kazen, v drugem primeru pa globa v višini do 15.000 evrov in celo (začasni) odvzem notarske licence. Slednje je Sikošku nazadnje grozilo leta 2012, ko je ministrstvo zahtevalo zaradi njegovih kršitev začasno prepoved opravljanja dela, vendar ga je disciplinska komisija druge stopnje zavrnila. Na koncu je moral Sikošek plačati najvišjo denarno kazen 15.000 evrov, kar je malo glede na njegove zaslužke. Sikoškova notarska pisarna je imela namreč leta 2013 za kar 650.000 evrov prihodkov.
Ali so tokrat pri Sikošku zares odkrili zgolj lažje kršitve, pri notarski zbornici in na pravosodnem ministrstvu ni bilo mogoče preveriti. Sikošek medtem v skoraj tednu dni ni odgovoril na naša vprašanja. V zakonu je sicer razmeroma tanka meja med lažjimi in hujšimi kršitvami. Do slednjih pride le, ko pri kršenju zakona »nastanejo škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla«. Če bi stranke, v Sikoškovem primeru slamnate osebe in njihova podjetja, izjavile, da pri sklepanju notarsko overjenih pogodb niso bile oškodovane, pa bi prišlo do lažjih kršitev.
