Čeprav živimo v času, ko naj bi bili zelo ozaveščeni o skrbi za naše zobe, da si jih redno in pravilno umivamo, se še vedno dogaja, da imajo mnogi težave z vnetjem dlesni. Kot pravi doktorica dentalne medicine Tea Bon Gorički, ki na kliniki Juventina s svojo ekipe skrbi za lep in zdrav nasmeh svojih pacientov, je prav, da razlikujemo med vnetjem dlesni in parodontalno boleznijo. »Tudi dlesen je obzobno tkivo, kjer se vnetna reakcija razvije vedno, ko se ob njenem robu poveča količina bakterijskih zobnih oblog, ne glede na njihovo sestavo. Ta povezava je zelo močna in vnetje dlesni torej na neki način vedno odraža pomanjkljivo ustno higieno določenega dela zobovja, ki je lahko še dodatno otežena zaradi kompleksnih protetičnih zobnih nadomestkov ali nepravilno oblikovanih plomb.«
Od vnetja do parodontalne bolezni
Vnetje dlesni je lahko predstopnja parodontalne bolezni, za katero pa je značilen propad ligamenta, ki povezuje zobno korenino s čeljustno kostjo, ne razvije pa se pri vseh ljudeh z vnetimi dlesnimi. »Zakaj bolezen iz gingivitisa napreduje v parodontitis, še ni povsem jasno, primarni vzrok pa verjetno predstavlja porušeno ravnovesje med bakterijami zobnih oblog in vnetno-imunološkim odzivom v obzobnih tkivih, kar moderno imenujemo disbioza,« pove sogovornica, ki razloži, da se pri tem v zobnih oblogah razrastejo najbolj škodljive vrste bakterij. »Za parodontalno bolezen so značilni propad zobnega ligamenta (pozobnice), nastanek obzobnih žepov, majavost in v končni fazi izpad obolelih zob, kar pa je dolgotrajen proces, ki praviloma traja več let ali celo desetletij.«
Ko je ogroženo naše zobovje
Vnetje, ki se razvije kot neposredna reakcija na bakterije zobnih oblog, če se te prekomerno razrastejo na neočiščenih delih našega zobovja, se lahko v nekaterih primerih pojavi tudi zaradi hormonskih sprememb v puberteti ali pa jemanja hormonske kontracepcije, bolj izrazito, v drugih primerih, kot denimo pri kadilcih, pa manj izrazito. »Krvavitev dlesni še ne pomeni nujno znaka parodontalne bolezni, vendar to skrb lahko odpravi samo zobozdravnik s preprostim nebolečim pregledom.«
Če ne zdravimo krvavečih dlesni, pa čeprav je v ozadju samo gingivitis, tvegamo napredovanje v parodontalno bolezen, ki vedno povzroči nepopravljivo poškodbo obzobnih tkiv. »Če pa je krvavitev znak parodontitisa, ta napreduje, sicer počasi, a kljub temu lahko do stopnje, ko je ogroženo naše zobovje. V primerih napredovanja bolezni zdravljenje ni več preprosto in vedno zahteva napotitev k specialistu parodontologije, zaradi poškodbe čeljustne kosti pa tudi nadomeščanje zob s klasičnimi načini ali zobnimi vsadki ne bo več preprosto.«
Potrebna je temeljita ustna higiena
Se pa ljudje zadnje čase vedno bolj zavedajo tudi nevarnosti, ki jih parodontalna bolezen, do neke mere pa tudi gingivitis, povzročita za sistemsko zdravje, saj se tako s parodontozo povezane bakterije kot tudi vnetni produkti iz obzobnih tkiv lahko razširijo v druge organe in jih okvarijo. »Tipičen primer predstavlja vnetje srčnih zaklopk, špekulira pa se, da je parodontoza lahko povezana tudi z razvojem srčno-žilnih bolezni (npr. ateroskleroze), respiratornih bolezni (npr. aspiracijske pljučnice) ter še nekaterimi drugimi boleznimi,« še opozori sogovornica, ki izpostavi dejstvo, da parodontalno bolezen z lahkoto preprečimo. »To dosežemo s temeljito in ustrezno ustno higieno, izogibanjem kajenju in rednimi obiski pri zobozdravniku. Tudi za zdravljenje parodontalne bolezni imamo veliko časa, saj je razvoj bolezni dolgotrajen proces, ki lahko traja več let. Ker je zdravljenje parodontalne bolezni v večini primerov tudi mnogo manj boleče od običajnih zobozdravniških posegov, bi rada opogumila ljudi, da se ob kakršnem koli sumu obrnejo na zobozdravnike, ki bodo lahko sami ali pa v najtežjih primerih ob sodelovanju specialistov parodontologov bolezen v večini brez večjih težav obvladali.«
