Gabbardova je ena od 20 demokratov, ki se potegujejo za predsedniško nominacijo stranke za volitve 2020, vendar ima v javnomnenjskih anketah zelo nizko podporo.
Na oktobrsko televizijsko soočenje se ji je sicer uspelo uvrstiti in na njem je kritizirala New York Times, ki je že prej poročal o tem, da naj bi bila pravzaprav ruska agentka ali vsaj kandidatka s podporo Rusije.
»Je favoritinja Rusije. Rusi imajo veliko spletnih strani in robotov in drugih načinov podpore,« je povedala Clintonova za spletno stran nekdanjega vodje predsedniške kampanje Baracka Obame Davida Plouffa.
Clintonova Gabbardove sicer ni izrecno imenovala, a je bilo jasno, o kom je govorila. Na njene izjave se je Gabbardova tudi nemudoma odzvala ter Clintonovo označila kot kraljico vojnih hujskačev in poosebljenje gnilobe, ki je okužila demokratsko stranko.
Vojaška veteranka Gabbardova je Clintonovo tudi opredelila kot utelešenje korupcije in naznanila, da je vodstvo stranke od prvega dne, ko je naznanila kampanjo, napadalo njen ugled.
Doslej ni vedela, kdo stoji za tem, sedaj pa ji je jasno, da je to Clintonova skupaj z mogočnimi zavezniki in pokvarjenimi mediji, je dejala. Clintonovi je tudi sporočila, naj se ne skriva in naj raje tudi sama razglasi predsedniško kandidaturo.
To si sicer želijo republikanci na čelu z Donaldom Trumpom, ki bi po ocenah komentatorjev odpirali šampanjce, če bi Clintonova res vstopila v tekmo, saj imajo pripravljen debel sveženj scenarij za napade na zanje najbolj osovraženo demokratko vseh časov.
V zvezi z Gabbardovo sicer tudi politični in medijski analitiki opažajo, da se dogaja »nekaj zanimivega«, podobno kot leta 2016, ko so ruski spletni roboti in škrati napadali Clintonovo in hvalili Trumpa.
Gabbardova je tudi dvignila obrvi s svojim srečanjem s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom in kritiko tradicionalne zunanje politike ZDA, ki uživa podporo obeh strank. V nacionalnih javnomnenjskih anketah sicer Gabbardova dosega okrog odstotek podpore in demokratske nominacije ne bo osvojila, lahko pa jim pokvari veselje, če se odloči za neodvisno kandidaturo, ki bo pomagala Trumpu in lahko odločila volitve, če bo izid tesen.
Nekaj podobnega je leta 2000 uprizoril kandidat zelenih Ralph Nader, ki je na Floridi, kjer je republikanec George Bush mlajši ugnal demokrata Ala Gora z razliko manj kot 600 glasov, dobil skoraj 100.000 glasov. Zanj so glasovali večinoma tisti, ki bi brez njega svoje glasove oddali demokratu.
Leta 2016 naj bi po mnenju Clintonove na levi podobno vlogo igrala kandidatka zelenih Jill Stein. Ta Clintonovi ni ostala dolžna in je sporočila: »Clintonovo izzivam na soočenje. Namesto, da bi se ubadali s težavami delovnih ljudi, vodstvo demokratske stranke raje prikazuje napredne politike kot sovražnike. Kot da bi hoteli nalašč spet izgubiti proti Trumpu.«
