V petek, potem ko je ponoči spet prišlo do spopadov med mladimi radikalnimi separatisti in policijo ter vandalizma, so pacifistični zagovorniki neodvisnosti Katalonije, ki prispeva petino španskega BDP, s splošno stavko paralizirali življenje v katalonskem glavnem mestu. Obenem so se v Barcelono vile kolone protestnikov iz petih drugih mest v okviru »pohoda svobode«, ki ga organizirata civilnodružbeni gibanji, katerih voditelja sta med deveterico obsojenih. Veliko petkovo zborovanje z več kot pol milijona udeleženci v Barceloni je bilo vrhunec protestov.
V noči na petek so v Barceloni spet goreli zabojniki za smeti, prav tako stoli in mize restavracij, opustošeni sta bili banka in veleblagovnica. Spet je do vseh teh ekscesov prišlo po koncu mirnih demonstracij. Tokrat so se z agresivnimi katalonskimi nacionalisti, ki so znani antifašisti, hoteli spopasti španski fašisti, policija pa je spopad poskušala preprečiti. Vse več komentatorjev dogajanja meni, da gibanju za neodvisnost grozi razkol med pacifisti in tistimi, ki so za nasilno reševanje katalonskega vprašanja. Če so prvi v večini, pa so drugi toliko bolj glasni in vidni.
Sagrada Familia zaprta
Petkova splošna stavka je bila še del miroljubnih protestov. Deloma je ohromila letalski potniški promet, predvsem španskih družb Iberia in Vueling. Nekatere tovarne, kot je Volkswagnova, niso delale, zaprte so bile tudi nekatere veleblagovnice. Blokiranih je bilo več cest, tudi avtocesta proti Franciji. Delala pa je podzemna.
Največ pozornosti v svetu je pritegnila novica, da so protestniki zaprli vstop v baziliko Sagrada Familia, življenjsko delo slavnega katalonskega arhitekta Antonia Gaudia, ki jo gradijo že 137 let, končali pa naj bi jo v sedmih letih, ko bo minilo sto let od njegove smrti leta 1926 (menda je bil z mislimi tako zatopljen v gradnjo bazilike, da ni opazil tramvaja, in ga je ta nesrečno povozil do smrti). Ker so katalonski protestniki zaprli vse vhode, turisti ne morejo v cerkev, ki je po baziliki sv. Petra v Rimu druga najbolj obiskana na svetu, odkar je bila delno uničena notredamska katedrala v Parizu.
Puigdemont še vedno v Belgiji
Nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont, ki ta čas živi v Waterlooju, pa se je, kot trdijo njegovi odvetniki, dal na lastno pobudo zaslišati pri pristojnem belgijskem pravosodnem organu, potem ko je Španija še tretjič, odkar je v Belgiji, izdala evropski nalog za njegovo prijetje. Razlog naj bi bilo njegovo sodelovanje pri organiziranju referenduma o neodvisnosti oktobra 2017, zaradi česar je bila v ponedeljek na več let zapora obsojena deveterica vodilnih katalonskih politikov. Puigdemont še vedno nasprotuje izročitvi Španiji. Z zaslišanja je odšel kot svoboden, pri čemer se je skliceval na imuniteto izvoljenega evropskega poslanca, čeprav ga v evropskem parlamentu ni na spregled. Dokončno naj bi belgijske oblasti o njegovi usodi oziroma izročitvi Španiji odločile konec oktobra.
Sanchezova namestnica o katalonskem vprašanju
Carmen Carlo, podpredsednica socialistične španske vlade, je v intervjuju za pariški Le Monde menila, da je vrhovno sodišče v ponedeljek korektno opravilo svoje delo.
»Sodišče jim je sodilo za dejanja, ki bi bila v katerikoli demokratični državi označena za kazniva,« je dejala. »Ni pa jim sodilo ali jih obsodilo za politične ideje ali zato, ker so hoteli glasovati, kot trdijo… Zagovorniki neodvisnosti morajo opraviti kritiko samih sebe: kot je rečeno v sodbi, so lagali in varali, ko so predlagali pot, ki ni ne ustavna ne zakonita… Mi (socialistična vlada) smo porok varnosti, miru in sožitja v Kataloniji in Španiji. Zato imamo tudi na razpolago vse instrumente. Bolje pa bo, da vsak uporablja svobodo izražanja na nenasilen način. Zdi se mi, da si bodo Katalonci po tem ostrem kritiziranju sodbe zaželeli, da najdejo rešitve za vsakdanje probleme… Če bomo zmagali na prihodnjih volitvah (10. novembra), bomo imeli štiri leta, da rešimo realne probleme, kot so sredozemske infrastrukture, javno zdravje, ne pa da govorimo o pravici do samoodločbe, ki ne obstaja.«
