»Če natančneje pogledamo ošpice, ki so zadnje čase posebno problematične, 93-odstotna precepljenost še vedno ni idealna, saj stremimo k precepljenosti nad 95 odstotki, saj omogoča učinkovito zaščito tudi tistih, ki ne morejo biti cepljeni,« pojasnjuje študent ljubljanske medicinske fakultete in vodja projekta Imuno Matija Krajnc.
Cepljenje otrok in razlogi proti
»V ranem otroštvu moramo otroke cepiti proti boleznim, za katerimi lahko otroci zbolijo že zelo zgodaj in imajo hude posledice. Med te bolezni sodijo davica, tetanus, oslovski kašelj, ošpice, mumps, rdečke, otroška paraliza, norice, hepatitis A in B, Haemophilus influenzae, pnevmokoki, meningokoki in retrovirusi. Zapomniti si moramo, da čeprav za temi boleznimi ne zbolevamo več tako pogosto kot včasih, njihovi povzročitelji še vedno krožijo v naravi in predstavljajo resno nevarnost za razvoj bolezni, ki bo otroku pustila trajne posledice ali vodila celo v smrt,« opozarja Krajnc, ki spregovori tudi o razlogih proti cepljenju: »Tehtnih razlogov proti cepljenju, z izjemo medicinskih, ni. Cepljenju se je smiselno oziroma upravičeno odreči zgolj v primeru, da ne bi bilo učinkovito, na primer pri okvarah imunskega sistema, oziroma v primeru alergij na sestavine cepiva.«
Nepričakovani učinki cepljenja
»Cepiva imajo včasih tudi nepričakovane pozitivne učinke. Cepljenje proti rotavirusu najverjetneje ščiti pred sladkorno boleznijo tipa ena, cepljeni proti tuberkulozi so imeli manj pljučnega raka, zaščiteni pred ošpicami pa v primerjavi s tistimi, ki so pred nekaj tedni ali meseci to bolezen preboleli, potrebujejo manj antibiotikov za druge okužbe. Cepljenje je seveda povezano tudi z določenimi stranskimi učinki,« pove sogovornik. »Ob aktivaciji naravne obrambe telesa in učenju imunskega sistema lahko dobimo vročino, cepljeni je lahko nerazpoložen, razdražljiv, brez apetita. Pojavijo se lahko izpuščaji, driska ali bruhanje, bolijo lahko sklepi. Pri tem se moramo seveda zavedati, da se enake težave, le dosti hujše, pojavijo tudi ob prebolevanju teh bolezni.«
Sezonska cepljenja
Prvič po sedmih sezonah je bila ugotovljena rast števila cepljenih proti gripi, ki je sicer doseglo vrh v sezoni 2005/06. Prav tako naj bi se delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več v Sloveniji v zadnjih sedmih sezonah zniževal, v sezoni 2017/18 pa potem spet nekoliko porasel, znašal je 11,7 odstotka. Tako spadamo med evropske države z najnižjim deležem starejših oseb, cepljenih proti gripi, in ne dosegamo zastavljenih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, po katerih bi morala precepljenost starejših proti gripi znašati vsaj 75 odstotkov. »Prav zaradi nezadostne precepljenosti so potrebni novi in intenzivnejši pristopi k ozaveščanju javnosti o koristnosti cepljenja, saj se bo na ta način ljudem povrnilo zaupanje v cepiva, posledica boljše precepljenosti pa bo tudi boljša zaščita prebivalstva pred številnimi boleznimi, ki jih lahko enostavno in učinkovito preprečimo s cepljenjem,« opozarjajo študentje medicine.
