Miroslav Škoro, eden od kandidatov za predsednika Hrvaške, je ne samo pevec in politik, ampak tudi vinar, na kar je medije spomnil sredi septembra, ko jih je povabil na trgatev in jih lepo pogostil – z domačimi specialitetami in svojo graševino. »Lani sem pridelal 20.000 litrov vina, letos jih načrtujem 30.000,« jim je dejal med obiranjem grozdja in ob igranju tamburašev De Gotho iz Kutjeva, od koder prihaja tudi njegova kapljica. De Gotho je preigraval njegove pesmi Kuća na kraju sela, Otvor' ženo kapiju, Garavušo, garava, Sve poštivam, svoje uživam in druge, Škoro pa je skupaj z 20 pomočniki obiral grozdje in klepetal z novinarji. O vinu in kandidaturi seveda, a je bil dan, čeprav namenjen promoviranju Škora kot predsedniškega kandidata, tokrat vendarle bolj vinsko kot politično naravnan.
Vino mu je naredil znani hrvaški vinar
Škoro se ima za vse bolj resnega vinarja. Najprej je kupil vinograd v Mitrovcu, kjer je začel s 6000 trtami, potem še v Vetovu, trte se razprostirajo na 3,5 hektarja. Priznanje je dobila že njegova prva graševina, leto trgatve 2015, in postala šampion kutjevskega festivala graševine. Vino je ustvaril znani hrvaški vinar Vlado Krauthaker, ki mu je Škoro prepustil grozdje, da iz njega naredi graševino, s tem pa je Krauthaker premagal samega sebe, ker je na festivalu s svojim vinom tekmoval tudi sam. »Jaz v resnici nisem vinar, pravzaprav niti vina ne znam piti pretirano dobro,« je tedaj povedal Škoro, ki danes takšnih izjav ne daje več, saj njegova znamka vina Škoro ni več ne neznana niti tako poceni.
Lahkotno belo vino svetlo rumene barve z zelenkastim odtenkom in 13 odstotki alkohola, za katerega sta značilna sadna aroma in uravnotežen okus, nastaja s fermentacijo v inoks sodih in stane 70 kun, kar je skoraj deset evrov. Govorimo o buteljki, v katero gre 0,75 litra tekočine, ki pa po mnenju znanega hrvaškega kulinaričnega portala Kult Plave kamenice (Davor Butković) ni vredna tolikšne cene.
Cena morda znamenje bahatosti
»Gospod Škoro se v javnosti želi predstaviti kot politik in kot vinar, o čemer priča dejstvo, da je to leto na trgatev povabil tudi novinarje, ki so obsežno poročali iz njegovega vinograda. Mi pa smo včeraj v enem od zagrebških supermarketov kupili nekaj buteljk Škorove graševine iz leta 2018. Vino ni slabo. Tudi to kot večino kutjevskih graševin odlikujeta lepa aroma kamilice in zeliščno-hruškasti okus z dotikom medu v pookusu. Tekstura je vzorno oljasta, v vinu pa se čutijo sledovi mineralnosti,« so zapisali nekaj pohval v Kultu Plave kamenice, potem pa stvari še pokritizirali. »Na žalost so kisline prenizke, tako da je vino nekoliko topo in ne bo dolgo trajalo. Glavni problem Škorove graševine pa je cena. Graševina predsedniškega kandidata v supermarketu stane okoli 70 kun, kar je več od najmanj štirih veliko boljših vin… Nekaj kun cenejši od Škora je celo legendarni Krauthaker. Da nekdo postavi ceno mladega vina iz Kutjeva nad vino Vlada Krauthakerja, je danes marketinško zgrešeno ali pa malo bahato, ampak če Škoro zmaga na predsedniških volitvah (o čemer dvomimo), bo cena njegovega vina lahko samo še narasla.«
Kult Plave kamenice je vinu na koncu namenil 86 točk od stotih, graševino pa so preizkusili ob beljskem kulenu črne svinje, ki »jo je pojedel«. Se je pa to vino solidno ujelo z običajnim kulenom, paškim ovčjim sirom, baranjsko klobasico in nekako tudi s srednje začinjenim tartarskim biftekom. Drugi Škorovo graševino sicer priporočajo ob testeninah, ribi, piščancu ter morskih sadežih in špargljih.
