Projekt LIFE Lynx je v javnosti poznan predvsem po doseljevanju risov na ozemlje Slovenije, velik del projektnih aktivnosti pa je namenjen tudi izobraževanju in ozaveščanju o pomenu ohranjanja risa pri nas. »Želeli smo, da to sporočilo sliši in razume čim širši krog ljudi,« je razložila Irena Kavčič, raziskovalka na biotehniški fakulteti, ki sodeluje v projektu LIFE Lynx. »Vizualna umetnost je pomemben medij, ki lahko nagovori nove ciljne skupine in ljudem pomaga razumeti njihovo vlogo pri ohranjanju risov in naše narave.«
Prav zato so se povezali s slikarji in skupaj z akademsko slikarko Brigito Požegar Mulej zasnovali likovno kolonijo na Lancovem. Preko Zveze društev slovenskih likovnik umetnikov so povabili akademske likovnike, pri čemer so želeli zajeti najširši spekter ustvarjalnih praks, ki bi presegale figuralno oziroma realistično upodabljanje motiva. »Člani projektne skupine smo pripravili predavanja o projektu in biologiji risa, ogledali smo si projektni dokumentarni film Risova pot in se skupaj odpravili na terenski pohod. S temi aktivnostmi smo udeležencem kolonije želeli predstaviti našo največjo divjo mačko in jih seznaniti z vzroki njene ogroženosti,« pove Irena Kavčič, ki upa, da bodo nova znanja o risu vir umetniškega navdiha za akademske slikarje Franca Bešterja, Karmen Bajec, Andrejo Srna, Barbaro Demšar, industrijsko oblikovalko Andrejo Pogačar, fotografa Bruta Carniolusa, fotografinjo narave dr. Petro Draškovič Pelc in diplomirano slikarko Alenko Stante.
Za gostiteljico likovne kolonije Brigito Požegar Mulej to ni prvo tovrstno sodelovanje, saj je po spletu okoliščin že spremljala projekt Slowolf in se tako vključila tudi v pripravo umetniških delavnic, ki so jih po tujih, že utečenih modelih sodelovanja umetnikov z naravovarstveniki oziroma strokovnjaki iz biologije in gozdarstva sklenili vključiti v projekt ohranitve risa. »Poleg tega je njeno ustvarjanje naravnano v naravo, konkretneje gozd. Na svojem domu na Lancovem ima že dolgo svojo galerijo in je lahko prevzela skupino umetnikov, ki se bodo teden dni posvečali interpretaciji risa,« še doda Irena Kavčič in omeni razstavo novonastalih del v galeriji Šivčeve hiše v Radovljici, ki bo na ogled prihodnji mesec.
Motivacija umetnikov s terenskim delom
Terenski del je vodila Urša Fležar z oddelka za gozdarstvo biotehniške fakultete. Udeležencem je predstavila samodejne kamere, ki omogočajo prepoznavo posameznih osebkov, opozorila na različne živalske sledi v blatu, pokazala tipična mesta, ki bi jih ris lahko potencialno uporabljal za markiranje svojega teritorija, počitek ali pripravo brloga za mladiče. S terenskim delom so želeli umetnike še dodatno motivirati, jim še bolj približati skrivnostni svet risa, predstaviti delo raziskovalcev in različne metode za spremljanje risje populacije. »V preteklosti je bilo nekaj risov na Gorenjskem že zaznanih, vendar njihovega natančnega števila danes ne poznamo. Bo pa projekt LIFE Lynx na območje Gorenjske doselil pet novih risov, ki jih bomo budno spremljali,« strne pogovor Kavčičeva.
