V Sloveniji je trenutno od 15 do 20 risov, skupino na leto dopolnita eden do dva mladiča. V projektu Life Lynx so prejšnji teden v naravo izpustili risa Goruja, »uvoženega« iz Romunije, kjer po navedbah vodje projekta Roka Černeta poleg Slovaške živi še najbolj zdrava populacija za doselitev. »Najprej je odšel malo v Hrvaško, uplenil srno, nato pa se je hitro vrnil v Slovenijo. Trenutno je na območju Slivnice nad Cerkniškim jezerom,« je povedal o prvih dneh Goruja v novem okolju. Napovedal je priselitev dodatnih devetih zveri iz tujine, pet živali naj bi naselili na notranjskem oziroma kočevskem območju in pet na gorenjskem območju, deseterica pa naj bi pomagala pri obnovi populacije slovenskih risov.
Ker veliko grožnjo zanje predstavlja krivolov, so v sklopu projekta že izvedli protokol za policiste, ki bodo z novim znanjem in informacijami krivolovcem hitreje in učinkoviteje stopili na prste. 25 specializiranih policistov iz vse Slovenije je na tridnevnem strokovnem usposabljanju dobilo novo znanje, v sklopu katerega je pripravljen tudi protokol obveščanja in ukrepanja. »Uporabljali ga bodo tako pripadniki policije kot vsi tisti, ki najpogosteje najdemo truplo živali – lovci, lovski čuvaji, gozdarji in drugi ljudje, ki preživijo veliko časa v naravi,« je pojasnil Srečko Žerjav iz Lovske zveze Slovenije (LZS) in zatrdil, da se zavzemajo za ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali.
Kapljico krvi lahko povežejo z mesom ubite živali
»Temu je sicer težko slediti,« je misel nadaljeval Ivan Kos z ljubljanske biotehniške fakultete. V zadnjem obdobju primerov nezakonitega ubijanja risov pri nas sicer niso opazili, je pa švedska študija pokazala, da je od 20 do 30 odstotkov prirastka nezakonito ubitega. Po navedbah Uršule Belaj, kriminalistične inšpektorice z GPU, policija na leto prejme od 50 do 60 prijav suma nezakonitega lova, a gre večinoma za srnjad. »Nezakonit odstrel zveri je namreč precej redkejši,« je povedala. Vse naprednejša tehnika gre na roko forenzikom, ki vedno lažje dokažejo povezavo med denimo kapljico krvi s kraja zločina in mesom ubite živali, ki ga krivolovec spravi v zamrzovalnik. Ravno zato je pomembno, da se tako lovci kot policisti zavedajo, kaj smejo početi v bližini novoodkritega kadavra in česa ne, saj se bodo s tem ohranile sledi, ki omogočajo povezovanje osumljencev s krajem kaznivega dejanja. »Na živalskem DNK lahko opravljamo že skoraj enake analize kot na človeškem,« je pojasnila.
Z usodnim strelom na Štajerskem je bil ris v Sloveniji iztrebljen davnega leta 1908. Populacija je takrat izginila zaradi uničenega življenjskega prostora, drastičnega zmanjšanja števila srnjadi in iztrebitve jelenjadi zaradi popolne sprostitve lova nanjo. »Še pomembnejši dejavnik je bila družbena nesprejemljivost te živali. Država je namreč razpisovala visoke nagrade za uplenitev vseh zveri, vključno z risom. Šlo je za pomembne zneske, zaradi katerih so se ljudje zelo potrudili,« je razloge za takrat usodni konec risov pri nas opisal Srečko Žerjav iz LZS. Do leta 1973 se je odnos ljudi do teh zveri spremenil, takrat so iz Slovaške pripeljali tri samice in tri samce ter jih izpustili v gozdove, kar še danes velja za eno najuspešnejših naselitev zveri na svetu. Ker pa so bili v sorodu, je sčasoma prišlo do mešanja genov in škodljivih mutacij, ki na dolgi rok onemogočajo genetsko pestrost, nujno za prilagoditveno evolucijo. Ravno zato na pomoč iz tujine prihajajo Goru in njegovi prijatelji.
