Velika Britanija je zaradi brexitskega kaosa v najhujši politični in ustavni krizi doslej. Prihod Borisa Johnsona na oblast pred dobrima dvema mesecema jo je še poglobil, saj se ta vede kot brexitski diktator, ki bi rad mimo parlamenta in zakona izsilil odhod iz EU. V takšnem kaosu je popularno iskati izvirnega krivca za brexit. Dogodek ali človeka. Nekateri so prepričani, da je njegov zametek v pretepu, ki je izbruhnil februarja 2012, še preden se je maja 2012 prvič v tvitu pojavila skovanka brexit. Pretep je zanetil nekdanji laburistični poslanec Eric Joyce, ki pravi: »Ne krivite me za brexit samo zato, ker sem z glavo udaril torijca.«
Zakuhalo se je v Strangers baru
Na Otoku je malo delovnih okolij, v katerih lahko pozno v noč piješ subvencionirane alkoholne pijače. Glede tega je najbolj znana Westminstrska palača, v kateri domuje parlament. V poslanskem delu je kar osem lokalov, ki so odprti pozno v noč (poslanci namreč pogosto »delajo« pozno v noč in ne smejo biti dehidrirani). Eden od njih, Strangers bar, je še najbolj podoben tradicionalnemu pubu.
Dne 22. februarja 2012 je bilo pozno zvečer v tem baru zelo živahno. Bil je poln. Najglasnejši in najbolj alkoholiziran je bil eden od stalnih gostov, tedanji laburistični poslanec in nekdanji poklicni vojak, Škot Eric Joyce, ki je vojsko kot major zapustil leta 1999. Leto kasneje je bil prvič izvoljen za laburističnega poslanca. Velik in močan možakar, ki je rad pogledal v kozarec. Sam se zdaj spominja, da je bilo v baru vse več »mladih entuziastičnih glasnih torijcev«. Eden od njegovih prijateljev je zapel operno arijo, kar ni bilo všeč enemu od teh mladih konservativnih poslancev. Joycea so zasrbele pesti, ko je eden od torijcev njegovega prijatelja razglasil za prašiča. Odrinil je najbližjega torijca in ko ga je eden od konservativnih poslancev pozval, naj se pomiri, ga je zagrabil in vrgel v zid. Sledil je pretep, v katerem je Eric pretepel ne samo več konservativnih poslancev, ampak tudi laburističnega kolega, zadolženega za glasovalno disciplino v stranki, ki ga je hotel pomiriti. Ko se je pojavila policija in ga hotela odpeljati s seboj, se je začasno pomiril, rekoč, da se ga ne smejo dotakniti, ker je poslanec, a malo kasneje je z glavo udaril konservativnega poslanca in potem tepel vse, ki jih je dosegel. Kri je bila vsepovsod. Šest ali sedem policistov ga je komaj obvladalo. Prenočil je v zaporu.
Politični učinek metulja
Zakaj nekateri za brexit krivijo Joycea, ki zdaj pravi, da takrat ni imel samo težav s pitjem, ampak z »dejstvom, da so torijci vse bolj prevzemali politiko, poslansko zbornico in Strangers bar«. Zakaj naj bi s tem pretepom sprožil brexit? Zaradi učinka metulja. To je teorija, po kateri lahko majhen dogodek privede do veliko večjih sprememb. Ime je dobila iz meteorologije, v kateri ima lahko »neznatna lokalna sprememba v kompleksnem sistemu velike učinke drugod«. To na neki način velja tudi za naše osebno življenje. Mnogi mislimo, da je en sam trenutek ali dogodek sprožil niz nepričakovanih posledic, ki so odločilno oblikovale naše življenje.
Opisani pretep naj bi bil prhut metuljevih kril, ker je Joyce pretepel tudi laburističnega kolega Phila Wilsona. Zato je, ko se je streznil, zapustil laburistično stranko in do leta 2015 ostal neodvisni poslanec. Izbor njegovega naslednika je sprožil velik politični škandal zaradi obtožb, da so sindikati in levica v laburistični stranki zrežirali izbor. Zato je tedanji laburistični vodja Ed Miliband spremenil pravila ne samo glede izbora poslanskih kandidatov, ampak tudi o članstvu. Po novem si se lahko včlanil za samo tri funte na leto in kot član sodeloval na volitvah vodje stranke.
To je dramatično povečalo število članov stranke (na več kot pol milijona – vladajoči konservativci jih imajo samo okrog 124.000) in leta 2015 pripeljalo do izvolitve tradicionalnega levičarja Jeremyja Corbyna za vodjo stranke. Corbyn je res eden od najbolj načelnih politikov že več kot tri desetletja (poslanec je že od leta 1983), vendar tudi od nekdaj evroskeptik, ki je v referendumski kampanji zelo mlačno in neprepričljivo zagovarjal nadaljevanje članstva v EU. Zato nekateri nasprotniki brexita zanj najbolj krivijo Corbyna. Brez velikega dela laburističnih volilcev, ki jih Corbyn ni prepričal in so glasovali za brexit, brexiterji zanesljivo ne bi mogli zmagati, Cameron ne bi odstopil, ne bi ga nasledila Mayeva in nje ne Johnson… Morda. Kdo ve.
