Čemaž velja za eno najbolj zdravih divjih rastlin, ki v evropskih in zahodnoazijskih gozdovih raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja. V Sloveniji je zelo razširjen in ima vrsto poimenovanj: divji česen, gozdni česen, medvedji česen, kačji lek in tudi štrkavec. Iz rastline, ki naj bi bila celo bolj zdrava kot njej sorodni česen, se pripravljajo priljubljene jedi. Pesto, namazi, juhe, tinkture in še marsikaj, kar ugodno vpliva na kri, prebavila, sečila, kožo in dihalne poti. Kot naravni antibiotik se lahko zaužije praktično cel, v kuhinji je mogoče uporabiti njegove čebulice, plodove, popke, cvetove in liste. A žal ima čemaž tudi veliko pomanjkljivost – na las je podoben trem drugim, zelo strupenim gozdnim rastlinam.
Jesenski podlesek, čmerika in šmarnica
Jesenski podlesek, čmerika in šmarnica imajo liste, ki so po barvi in podolgovati obliki čemaževim zelo podobni. Jesenski podlesek je smrtno nevaren in se kljub temu, da zacveti šele jeseni, na travnikih razraste že spomladi, na nekaterih rastiščih se pojavlja celo skupaj s čemažem. Čmerika cveti poleti in ima lahko bele ali zelene cvetove, raste na vlažnih travnikih in v gozdovih v višjih legah. Čeprav uspeva na višjih nadmorskih višinah, zamenjava te z užitnim čemažem povzroča kup nevarnih simptomov. Šmarnica raste tam, kjer so apnenčasta tla, vsebuje pa okoli 38 različnih srčnih strupov.
Šmarnica ima podzemno koreniko, steblo, suličaste liste in bele cvetove. Steblo zraste do 20 centimetrov, na vrhu pa se razvije v grozd iz majhnih belih cvetov zvonaste oblike. Iz cvetov šmarnice se kasneje razvijejo še rdeče, vendar strupene jagode. Čmerika je trajna zelika, ki ima ovalno listje, spodaj mehkodlakavo, njene nožice pa so zaprte ter dajejo videz stebla. Listi in nožice imajo dobro vidne žile, cvetovi pa so beli ali malo zelenkasti, zanje je značilen tudi močan vonj. Roza cvetovi jesenskega podleska imajo šest cvetnih listov, posebnost te rože je, da ima semensko zasnovo pod zemljo, kar pomeni, da je čas od oprašitve do oploditve zelo dolg.
Znaki zastrupitve
V primeru zastrupitve oziroma suma nanjo (prvi znaki se pojavijo v dveh do dvanajstih urah po zaužitju) se je treba obrniti na urgentno ambulanto. Tam po potrebi paciente napotijo v center za klinično toksikologijo in farmakologijo ljubljanskega kliničnega centra, kjer zdravijo akutne in kronične zastrupitve.
Tipični kazalniki zastrupitve s šmarnico so trebušne bolečine, driska, bruhanje in spremembe srčnega utripa. Uživanje čmerike povzroča krvavitve iz nosu, slabost, bruhanje, drisko, glavobol, meglen vid, oslabelost, znižan utrip srca, visok krvni tlak in omedlevico. Najnevarnejši je jesenski podlesek, pri katerem »v času od 24 do 72 ur po zastrupitvi pride do okvare srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč«, pojasnjujejo v centru za klinično toksikologijo. Najbolj strupeni deli jesenskega podleska so semena in gomolji. Že nekaj gramov zaužitih semen lahko povzroči smrt. V gomoljih je zelo strupen alkaloid kolhicin, ki se sicer uporablja v medicini za zdravljenje revmatičnih obolenj in putike. Jesenski podlesek je hkrati povzročitelj rakavih obolenj, njegove sledove je mogoče najti tudi v ovčjem in kozjem mleku. Lani sta zaradi zamenjave jesenskega podleska za čemaž v ljubljanski bolnišnici umrla dva človeka. Da bo letošnja sezona nabiranja čemaža potekala brez zapletov, se je s košarami v gozd treba odpraviti z dobrim znanjem o rastlinah, posebno pozornost je treba nameniti razlikovanju podolgovatih listov.
