Dan pred današnjo okroglo obletnico razglasitve Ljudske republike Kitajske (LRK) so se mnogoštevilni predstavniki oblasti s predsednikom Xi Jinpingom na čelu pred spomenikom ljudskim herojem na Trgu nebeškega miru v Pekingu poklonili zaslužnim v revoluciji in v poznejši gradnji države. Spominski dan nanje je leta 2014 razglasila ljudska skupščina, med okoli 4000 udeleženci včerajšnje slovesnosti pa so bili tudi predstavniki veteranov, upokojenih vladnih uslužbencev in sorodniki preminulih ljudskih junakov ter nosilci visokih državnih odlikovanj. Zanje je Xi, ki je s tremi pokloni počastil spomin na ustanovitelja LRK Mao Cetunga, gostil sprejem pred državnim praznikom v ljudski skupščini. V priložnostnem govoru je napovedal »nacionalno pomladitev« Kitajske v najmočnejšo in najrazvitejšo državo ob njeni stoti obletnici leta 2049.
Kazanje dosežkov, ne mišic
Na današnji praznični dan bodo organizirali vojaško parado, na kateri bo sodelovalo 15.000 vojakov, 160 letal in 580 vojaških vozil, prikazali bodo najsodobnejšo opremo, brezpilotne letalnike in oborožitev. Kitajska prek državnih medijev poudarja, da ne gre za »kazanje mišic«, ampak dosežkov tudi na področju, ki je pomembno za zagotavljanje miru v svetu. V prazničnem slavnostnem mimohodu naj bi sodelovalo tudi okoli 300.000 civilistov. Zadnjo večjo vojaško parado so na Kitajskem pripravili pred štirimi leti, ko so z njo proslavili konec druge svetovne vojne na Tihem oceanu in zmago nad Japonsko, ki si jo je ogledalo več svetovnih voditeljev, med njimi tedanja predsednica Južne Koreje Park Geun Hye in ruski predsednik Vladimir Putin. Tudi tokrat bodo na slavnostni tribuni tuji državniki, a do včeraj Peking še ni objavil njihovih imen.
Kitajske oblasti se tokrat v nasprotju z nekaterimi drugimi množičnimi prireditvami v preteklosti niso odločile za posebne posege v vremenske razmere ob prazniku. Zadovoljile so se z opozorili zaradi smoga, opazovalne postaje v Pekingu so včeraj ugotovile okoli petkratno povečanje mikroskopskih delcev PM2,5 v zraku nad za zdravje dopustno mero. Zapiranja tovarn ali omejevanja prometa ne bo, oblakov pa jim tudi ne bo treba preganjati, saj je napovedan sončen dan z opoldansko temperaturo nad 30 stopinj.
Razpotje v odnosih s svetom
Pred obletnico je kitajska vlada prvič objavila informacijski dokument, tako imenovano belo knjigo z naslovom Kitajska v svetu v novi dobi. Gre za celovit pogled Pekinga na njegove odnose s svetom z osredotočanjem na lastno podobo v njem in na lastne razvojne cilje z namenom predstaviti jih mednarodni skupnosti, da jih bo bolje razumela. Razmere v svetu se naenkrat spet hitro spreminjajo, odnosi Kitajske z njim pa so zlasti po zaslugi ZDA oziroma Donalda Trumpa na kritičnem razpotju. Vprašanje o vplivu njenega bliskovitega gospodarskega vzpona ni bilo nikoli tako aktualno, kot je zdaj, teorije o »kitajski grožnji« pa so v porastu. Ob začetku reform pred štirimi desetletji sta prevladovala dva pogleda – da je Kitajska slabotna in revna in da bo zastavljena tranzicija državo popeljala stran od komunističnega modela proti prevladujočemu zahodnemu. Danes Kitajska ni ne revna ne šibka, ampak je že gospodarska, vojaška in politična velesila, nad pričakovanim zahodnim modelom pa je prevladal partijsko usmerjeni razvoj, ki ga svet že nekaj časa prepoznava kot kitajski model. Ugibanja gospodarskih analitikov, politologov in vojaških strategov se zdaj vrtijo predvsem okoli vprašanja, kam bo Peking usmeril svojo moč. Veljalo pa bi se podrobneje posvetiti trem lekcijam, ki so iz 70-letnega obstoja ljudske republike tudi razvidne. Prva je, da je za gradnjo uspešne države potrebno trdo delo z zanašanjem nase. Druga je, da velja iskati večstranske koristi s sodelovanjem, v katerem ni poražencev. Tretja, a ne nujno najmanj pomembna, pa je, da se je treba izogibati hotenjem po prevladi. Ali so te lekcije zapisane tudi v Xijevi viziji razvoja Kitajske do njene stote obletnice, pa bo morda mogoče razbrati iz njegovega današnjega slavnostnega govora.
