Potem ko se je po dolgih letih nevednosti, nejasnosti, zapletanj in drugih preobratov v letošnjem septembru začelo rušenje objektov nekdanje trboveljske Strojne tovarne, je tako rekoč golo naključje začasno ustavilo dela. Razlog je bil sgraffito Maksa Kavčiča, ki je od leta 1953 krasil eno od sten v veliki upravni zgradbi. Ko se je razvedelo, da je še v stavbi in da se mu je kljub siceršnjemu katastrofalnemu stanju objekta čudežno uspelo ohraniti, sta se v izginevanje nekdanjega, tudi v tujini pomembnega in uspešnega industrijskega velikana vključila Občina Trbovlje in kulturno ministrstvo. S sedanjim lastnikom nekdanje STT so se dogovorili, da prekinejo rušilna dela zaradi 3 krat 6 metrov velikega sgraffita. Strokovna ekipa restavratorskega centra ZVKDS naj bi v tem času poskrbela za odstranitev slike, ministrstvo pa bo krilo tudi stroške konservatorskega posega.
Fragmenti v lesenih zabojih
Skladno z načrti je strokovna ekipa oddelka za stensko slikarstvo in mozaike restavratorskega centra ZVKDS sgraffito v predvidenem času odstranila. Ministrstvo se je sprva obrnilo na celjsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, katere restavratorji so pregledali stanje sgraffita. Narejena je bila dokumentacija z izrisi 1 : 1, nakar je restavratorski center pripravil elaborat, vzel vzorce za naravoslovne raziskave, naredili so poskuse občutljivosti pigmentov za vodo in topila in podobno ter pripravili program izvedbe del. Naslednja faza je bila ugotovitev sestave pigmentov in ometa. Na podlagi vzorcev je bila določena stratigrafija oziroma sestava ometov sgraffita, ki je modernistična praskanka.
»Na podlagi ugotovljenega stanja je bil narejen program dela oziroma postopek izvedbe snemanja umetnine. Najprej smo utrdili barvno plast, sledila je dodatna zaščita barvne površine z zaščitno snovjo, ki kasneje ob restavriranju izhlapi in ki omogoča nanos lepila, ne da bi pri tem poškodovali barvno plast. Vključena je bila tudi zaščita z gazo. Po prvem in drugem nanosu plasti gaze je sledil razrez umetnine na posamezne fragmente, ki so bili dodatno zavarovani z leseno konstrukcijsko zaščito tako z lica kot s hrbtne strani,« pravi mag. Martina Lesar Kikelj, konservatorsko-restavratorska svetovalka in vodja oddelka. Posamezne fragmente so namestili v posebne lesene bokse.
Shranjen v depojih
Še pred zaščito je bila odstranjena tudi opečnata stena na drugi strani, tako da je ostala le približno 3 centimetre debela plast samega sgraffita. »Poseg reševanja je končan, fragmenti so ustrezno konservirani ter dodatno zaščiteni z leseno parketažno konstrukcijo, konserviranje-restavriranje pa še ni zaključeno. Vseh šest fragmentov je prevzel ZTM in so začasno shranjeni v depoju muzeja. Restavriranje pa se bo nadaljevalo, ko se bodo odločili za prezentacijo umetnine. Treba bo odstraniti zaščito, površino konservirati ter dopolniti stike med fragmenti z malto in jih tonsko povezati. Zgornji del pa bo rekonstruiran po tridimenzionalnem laserskem posnetku,« še doda Lesarjeva.
Sgraffito bo po načrtih naknadno sestavljen in naj bi dobil mesto nekje na isti lokaciji, na kateri bo zrasel trgovski center. Predlogi so tudi, da bi ga postavili v muzej v Trbovljah ali na kakšno drugo lokacijo, vendar je to vsaj trenutno težko izvedljivo zaradi njegove velikosti in drugih lastnosti.
