V sedemdesetih je bilo, ko smo prvič igrali proti Mercatorju z Viča, kjer je takrat igral Suljo. Bil je visok nogometaš, znal je z žogo in trener, ki je vedel, da nimamo velikih možnosti, nas je sramežljivo bodril pred tekmo. Suad Beširević (1963 - 2019) takrat najboljši ali kot pravimo zdaj, najbolj nadarjen nogometaš v Ljubljani. Ostali Mercatorjevi igralci, kar nekaj jih je tako kot Suljo živelo po barakarskih naseljih na Viču in v Trnovem, so bili grobi in nepopustljivi, Suljo pa ne. Kot baletka se je sprehajal po naši obrambi, na koncu je zabil tri gole in Mercator premagal Slovan s 3 : 0. Pa še zadovoljni smo bili, da ni bilo huje. Kasneje so se Beširevićevi preselili v Štepanjsko naselje, Suad pa k Slovanu. Takrat najboljša Olimpija ga kljub nekakšni štipendiji, ki jo je dobival od njih, nikoli ni hotela. Vzeli so ga pri Borcu iz Banja Luke. Konec osemdesetih smo šli pogledat tekmo med Borcem in Olimpijo. Toliko grafitov posvečenih nekemu napadalcu še nismo videli. »Suljo – Bog« in podobni pokloni so bili napisani na vseh zidovih okoli stadiona. Jasno, Borac iz Banja Luke je z Beširevićem leta 1988 osvojil jugoslovanski nogometni pokal. V finalu je Borac, takrat drugoligaš, več kot presenetljivo premagal najboljši jugoslovanski klub Crveno zvezdo, kar se ni zgodilo ne prej, ne kasneje. Beširević se je v devetdesetih veliko selil, igral je tudi za Celje, a največje uspehe je dosegel z Apollonom iz Limassola, bili so ciprski prvaki, v takratni ligi prvakov (1991/1992) pa so jih po zmagi proti Universitateji iz Craiove, v režiji Suada, izločil svetovni klubski prvak - Crvena zvezda.

Ko se je dokončno vrnil v Slovenijo, je imel veliko težav z državljanstvom, bil je izbrisan - ni se mogel vrniti na Ciper, kjer je imel urejeno privatno življenje in ni imel nobenih pravic v Sloveniji, čeprav se je rodil v Ljubljani. Urejal je državljanstvo in postal nogometni trener. Po uspehih z NK Ljubljana so ga leta 2003 angažirali pri ljubljanski Olimpiji, kjer je kljub temu, da ni imel formalne trenerske izobrazbe, dosegel nekaj dobrih rezultatov – med drugim je za Bežigradom remiziral z Liverpoolom. Suljo, ki je imel od selitve iz Cipra v Slovenijo velike težave z zdravjem, se je po solidnih predstavah z Olimpijo, kot trener veliko selil po manjših slovenskih klubih, nazadnje je deloval na Jesenicah.