Najpomembnejši je še vedno burger. Mi bomo poskušali ponuditi največ za našo ceno. Kaj to pomeni: kruh brez aditivov in dodanega sladkorja, sveže, nikoli zamrznjeno meso in sveža zelenjava. To je naša konkurenčna prednost. Mi ne moremo v boj z McDonald'som in tudi nočemo, ker gre za popolnoma drug koncept, lahko pa konkuriramo v primeru, ko ljudje ne bi šli v McDonald's, bi pa vseeno pojedli burger, torej nekaj na hitro, a kakovostno. Ljudje najbolj razumejo avte, pa recimo tako. Mi ne delamo ferrarijev, čeprav bi jih znali. Mi iščemo golfa in s tem najboljši in predvsem konstantni »price performance« burger ter ambient, kamor bodo ljudje radi prišli, da bodo nekaj hitro in kakovostno pojedli. Seveda po sprejemljivi ceni. Ne bo ne poceni ne drago, iščemo korektnost, in to je kot pregovorno golf v avtomobilizmu. To je naša niša.
V čem pa se razlikujete od Submarina?Že sam burger je drugačen. Drugačno je meso, drugačna je bombeta, drugačna pa je tudi zgodba. Mi se hočemo vplesti čim bolj lokalno, tako da bo tudi na Hrvaškem stekel dobrodelni program Lokalno šteje, prav tako pa bomo osredotočeni na otroke in družine.
Kje boste dobili sestavine za burgerje?Hrvaška govedina je slaba, slovenska govedina pa je na Hrvaškem cenjena, tako da se nekatere restavracije v Zagrebu celo pohvalijo, da imajo slovensko govedino. Za zdaj kaže, da bomo vzpostavili sistem za redno dostavo sestavin iz Slovenije v Zagreb. Je pa tako, da smo tudi v Sloveniji potrebovali veliko časa, da smo dobili zaupanja vredne partnerje, tukaj pa smo čisto na neznanem terenu, tako da si v tem trenutku z nobenim ne upamo sklepati dogovorov.
Katero pivo boste ponujali v Zagrebu? V Sloveniji je to bevog.Naša želja je imeti bevog tudi tam, poleg tega pa še eno lokalno pivo. Pri tem je nekaj opcij. Pivo je, vemo, stvar okusa, drugo pa je, da želimo dobiti zanesljivega partnerja. Tudi v Sloveniji je sto pivovarn, a je problem, ker nimajo vse dobre organizacije. Enkrat imajo pivo, enkrat ne. Resne mikropivovarne v Sloveniji so štiri. Sicer pa v Branimirju ne vidimo neke točke, kjer se bo pivo pilo v potokih, ampak bolj računamo na domačo limonado in ledeni čaj.
Za vas je pri burgerju, zanimivo, najpomembnejši kruh, ne meso. V Sloveniji ga pečejo v Centru Janeza Levca, kaj pa v Zagrebu?V Zagrebu se dogovarjamo z lokalno pekarno, česa podobnega, kot je Center Janeza Levca, pa na Hrvaškem ni. Kruh je res zelo pomembna stvar, poskušali smo že z nekaj pekarnami, jim dali recepturo, pa ni šlo. Pri kruhu je najtežje zadeti tisto pravo… Moje osebno mnenje je, da je naš kruh veliko boljši od Submarinovega. Oni imajo bolj brioš, naš kruh pa je krompirjast, sočen, ni sladek in zadrži omako.
Kaj pa omake?Omake so zelo klasične, preizkusili smo tisoč in eno, ampak saj veste, kakšni smo ljudje, vsaka eksotična stvar je enemu odstotku všeč, pol pa jih z njo odbiješ, tako da imamo domače variante, ampak zelo osnovne, znamo pa tudi presenetiti. Pri blackadderju imamo na primer figovo omako s tartufi, ki je izvrstna.
Submarine je veliko zgodbo naredil tudi iz krompirčka, sploh s tartufi in parmezanom. Vi ostajate pri klasiki?Mi pri tem malo posnemamo ameriški Shake Shack, ki ima nazobčkan krompirček, ravno zato, ker bo enkrat dobil omako. Za zdaj tega še nismo uvedli, a niti sam ne vem dobro, zakaj ne. Ko bomo dobili navdih, kaj lahko naredimo drugačnega s krompirčkom, bomo to naredili. Poleg tega pa, če na krompir damo slanino in čedar, pridemo do neverjetno visokih kaloričnih vrednosti.
Ali kaj razmišljate o kalorični vrednosti obroka? Ima pri vas manj kalorij kot pri McDonald'su?Kalorij ni nič manj kot pri McDonald'su, a ni vse v kalorijah. Drugače je, če beljakovine vneseš s svežim ali zamrznjenim mesom, če ješ nenasičeno ali nasičeno maščobo. Kalorična vrednost burgerjev se začne pri 600 in gre tudi do tisoč, pri krompirčku pa od 250 do 300. A mi imamo veliko manj sladkorja kot konkurenca, saj ga ne dajemo ne v kruh ne v omake.
Značilen za vas pa je tudi tovornjaček za peko burgerjev, ki potuje po mestih po Sloveniji, pred njim pa so vedno dolge vrste.Veliko ponudnikov nas je že hotelo posnemati s foodtrucki, a to ni tako lahko, kot deluje na prvi pogled. Mi smo razgradili cel tovornjak in vanj vložili dodatnih 60.000 evrov, da smo iz njega naredili pravo letalo. Za potrebe foodtrucka imamo v Ljubljani lastno centralno skladišče s pripravljalnico in tri dostavna vozila. Za nemoteno delo in organizacijo dogodkov skrbi vodja mobilne enote. Ne gre samo za to, da kupiš in odpreš tovornjaček s hrano. Če želiš, da je posel tudi dobičkonosen, je pomembno zelo skrbno načrtovanje logistike in tudi delovnih ur zaposlenih (dnevnice, spanje na lokacijah, gorivo, cestnine…). Ti na tovornjačku delajo štiri dni zapored, potem pa so tri dni prosti. V Ajdovščini so pred kratkim v osmih urah spekli tisoč burgerjev. Mi jih kličemo specialci, navy seals, saj spečejo sto burgerjev na uro. In nimajo majhnih plač. To so lepe plače in so pravzaprav najbolje plačani v podjetju, v sezoni celo bolje kot direktor, ampak naredijo toliko ali več prometa kot poslovalnica na Rudniku, kjer v dveh izmenah dela po pet ljudi, in to tri ure več. Oni pa so samo štirje.
