Kaj se je po koncu vojne zgodilo s takrat 34-letnim »švedskim Schindlerjem«, ki mu je Izrael nadel najvišje državno odlikovanje pravičnikov, že leta preiskuje njegova nečakinja Marie von Dardel-Dupuy. Tik pred koncem vojne je Wallenberg z izdajanjem zaščitnih potnih listov za Jude, spreminjanjem statusa 32 poslopij v dele švedskega veleposlaništva, kjer so našli zatočišče, in s podkupovanjem nemških sil rešil na tisoče madžarskih Judov. Ko je oblast v mestu prevzela sovjetska vojska, je Wallenberg nenadoma izginil. Zaradi sumov vohunstva je poniknil v sovjetskem zaporu, kjer naj bi po nekaterih pričevanjih umrl zaradi mučenja. Njegova smrt nikoli ni bila uradno sporočena. Njegovi svojci so vsa leta poskušali izvedeti kaj več, a so v Sovjetski zvezi naleteli na zid molka, nezainteresiranost za dokončno razjasnitev primera je kazala tudi švedska vlada. Po materi in krušnem očetu, ki sta se do svoje smrti pred štiridesetimi leti trudila izvedeti, kaj se je zgodilo z Raoulom Wallenbergom, se s prečesavanjem podatkov o njem zdaj ukvarja njegova nečakinja ter 80 mednarodnih zgodovinarjev, ki že štiri leta poskušajo zaman dobiti dostop do ruskih arhivov. Von Dardel-Dupuyjeva se je ta teden oglasila na švedskem zunanjem ministrstvu, kjer je hotela diplomate prepričati, naj se aktivneje vključijo v razjasnitev usode njenega sorodnika. Uslužbencem je predala pisno zahtevo, da od ruskih oblasti zahtevajo izročitev desetih ključnih dosjejev, iz katerih bi se lahko ugotovilo, kaj se je z Wallenbergom dogajalo po vojni. Zgodovinarji opozarjajo, da bo pomoč švedskih oblasti za razjasnitev dobrotnikove usode ključna, se pa tudi sprašujejo, ali na Švedskem in v Rusiji 75 let po njegovem izginotju obstaja dovolj politične volje za razjasnitev njegovega izginotja.