»Politika še vedno ne šteka, da ni planeta B!« so v pozivu na proteste na spletnem družbenem omrežju Facebook zapisali Mladi za podnebno pravičnost. Podnebni štrajki bodo v petek ob 11.55 potekali v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Novi in Stari Gorici, Velenju, Brežicah, Krškem, Celju, Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Kopru in v Ilirski Bistrici.
»Zahtevali bomo, da odločevalci prepoznajo in rešujejo podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti ter da začnejo sprejemati ukrepe, ki bodo nam vsem zagotovili varno in pravično prihodnost,« so zapisali. Konkretneje so med zahteve umestili reševanje podnebnih sprememb kot krizo globalnih razsežnosti, pravičen prehod na nizkoogljične vire energije in dostopen javni potniški promet, dostopna in energetsko učinkovita najemna stanovanja, štiridnevni delovni teden, državno zajamčena zelena delovna mesta ter prehod v sonaravno kmetijstvo in varovanje narave. »Zopet nam je uspelo aktivirati vso Slovenijo, kar kaže na to, da se ljudje čedalje bolj zavedamo resnosti podnebne krize in njenih posledic, ki bodo precej hujše, če odločneje ne ukrepamo že sedaj,« so dodali v gibanju v sporočilu za javnost.
Vse kaže, da bo znova najbolj množičen protest v Ljubljani, kjer je prek Facebooka svojo udeležbo napovedalo več kot 1100 ljudi. Drugod bodo shodi predvidoma manj množični; v Mariboru denimo je na spletnem družbenem omrežju prihod potrdilo 130 oseb, v Ljutomeru več kot 80, v Novi Gorici in v Kopru po okoli 70, v Brežicah 50, v preostalih krajih pa so cifre manjše. Mladi iz Slovenije na podnebne štrajke vabijo tako svoje vrstnike kot tudi starejše. »Če si v šoli, s sošolkami in profesorji pozovi ravnateljico za opravičeno udeležbo, v nasprotnem primeru pridi neopravičeno - kaj je par neopravičenih ur proti uničenemu planetu?« so zapisali. Tistim, ki so v službi, pa svetujejo, naj pozovejo nadrejenega, da kolektivu omogoči udeležbo, sicer pa naj si vzamejo prost dan preko dopusta ali krvodajalske akcije ali pa se protestu pridružijo v času kosila.
Šole udeležbe mladih na Podnebnem štrajku ne bodo omejevale
Petkovim protestom, s katerimi bodo mladi znova izrazili zahteve za ukrepanje proti podnebnim spremembam, se bodo pridružili tudi slovenski učenci in dijaki s Podnebnim štrajkom. V šolah sicer skrb mladih za zdravo okolje podpirajo, so pa nekateri ravnatelji in starši zadržani do shodov, ki so med poukom. Ministrstvo posebnih navodil šolam ni dalo.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se zavedajo, da so okoljski problemi eno od najbolj perečih vprašanj sodobnega časa, zato podpirajo vse dejavnosti in aktivnosti, ki so usmerjene k varovanju okolja ter ohranjanju narave, vključno z ozaveščanjem mladih za razvijanje takšnega odnosa do narave. »Zato podpiramo namen in voljo mladih, da opozorijo vse generacije na nujnost ukrepanja za zaščito planeta, na katerem živimo,« so zapisali. Dodali so, da je šola odgovorna za izvedbo in organizacijo izobraževalnega programa ter opravičevanje izostankov učencev in dijakov. Posebnih navodil šolam niso dajali.
Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan je dejal, da skupnega stališča do udeležbe učencev na Podnebnem štrajku niso sprejemali. Je pa prepričan, da nihče od ravnateljev udeležbe mladim ne bo omejeval ali preprečeval. »Gotovo se vsi strinjamo, da je treba narediti za zaustavitev podnebnih sprememb. Žalostno je, da so se mladi k temu prej spravili, kot starejši,« je še dejal. Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana pa ima po šolskem koledarju prav v petek dan šole, kar pomeni za dijake prost dan. Zato imajo dijaki in učitelji prosto udeležbo na shodu, za čemer šola tudi stoji, saj so navsezadnje tudi okoljevarstvena šola, je dejal ravnatelj šole Gvido Jager. Njihovi dijaki so se udeležili tudi podnebnega protesta v Ljubljani marca letos. »Na šoli se o tem pogovarjamo in omogočamo udeležbo dijakov na teh aktivnostih. Se moramo pa držati določenih pravil v zvezi z izostankom,« je pojasnil in dodal, da lahko dijaki oz. dijaška skupnost v skladu s šolskimi pravili prijavi določeno aktivnost oz. protest, in po potrditvi udeležbe dijaka šola izda opravičilo.
Pri osnovnih šolah pa to opravičilo mora napisati starš. Ravnatelj ljubljanske osnovne šole (OŠ) Livada Goran Popović temu načinu izražanja protesta načeloma ne nasprotuje. Meni pa, da morajo starši izostanek od pouka opravičiti, kar pa se mu ne zdi težava. Tudi v OŠ Tabor I Maribor učencev organizirano ne bodo peljali na protest, če jim bo starš poslal opravičilo za svojega otroka, pa bo ta izostanek zagotovo opravičen, je povedala ravnateljica šole Martina Rajšp. Dodala je, da se o podnebnih spremembah na šoli veliko pogovarjajo, sadili so tudi že drevesa. Da o udeležbi na protestu odločajo starši otrok, je opozorila tudi pomočnica ravnatelja OŠ Antona Ukmarja Koper Nataša Režek. Šola se organizirano, kot je navedla, ne bo udeležila protesta, je pa prepričana, da so se učitelji, ki ne samo učijo, ampak tudi vzgajajo, pogovarjali o tej temi z učenci na različnih stopnjah. Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Anton Meden pa je udeležbi na shodih v času pouka manj naklonjen. »Sem za to, da okolje varujemo, a da otrokom prepustimo tisto, kar njihovi starosti pritiče, in sicer da hodijo v šolo in se naučijo skrbeti za podnebje in lastno prihodnost,« je dejal kot starš otrok v osnovni in srednji šoli. Na združenju se o zadevi sicer niso pogovarjali.
Tako Meden kot Pečan sta sicer ob tokratnih protestih izrazila tudi bojazen, da bi kakšna od organizacij z angažiranostjo mladih tudi manipulirala. Nestrinjanje nekaterih dijakov in ravnateljev srednjih šol s protestom je potrdila tudi predsednica Dijaške organizacije Slovenije Lucija Karnelutti, ki je za STA povedala, da zato dijakov niso aktivno pozivali k udeležbi. So se pa povezali z mladimi za podnebno pravičnost za skupno sodelovanje na štrajku.
V tem tednu protesti za podnebje v 170 državah
Marca se je pod okriljem gibanja Mladi za podnebno pravičnost na ulice slovenskih mest podalo več kot 12.000 ljudi. Medtem se bodo na pobudo mednarodnega gibanja Petki za prihodnost tako kot prejšnji teden tudi ta petek podnebne demonstracije odvile po vsem svetu - od Azije in Evrope do obeh Amerik. Z njimi se bo zaključil t.i. teden za prihodnost, ki je pospremil zasedanje generalne skupščine ZN in veliki podnebni vrh ZN v New Yorku.
Gibanje Petki za prihodnost je navdihnila mlada švedska aktivistka Greta Thunberg, ki je avgusta lani sama začela z vsakotedenskimi protesti pred švedskim parlamentom. Prejšnji teden je korakala na čelu shoda v New Yorku, ki se ga je udeležilo več sto tisoč ljudi. Skupno so po vsem svetu protestirali štirje milijoni oseb. »Prejšnji petek je za podnebje demonstriralo več kot štiri milijone ljudi. Ta petek ponovimo! Zaenkrat v tednu za prihodnost 170 držav in 6283 dogodkov,« je danes zapisala Thunbergova na spletnem družbenem omrežju Twitter. V New Yorku je v ponedeljek na podnebnem vrhu ZN več kot 60 držav izrazilo namero doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050. Podnebna kriza je tekma, ki jo izgubljamo, a jo lahko še zmagamo, je poudaril generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
