Predvsem so si ga mnogi zapomnili po tem, da je zelo odločno nasprotoval ameriškemu napadu na Irak leta 2003. To je bil vrhunec njegove kariere tudi zato, ker je leto pred tem v drugem krogu predsedniških volitev z neverjetnimi 82 odstotki glasov premagal Jean-Marieja Le Pena, kar pa v resnici niso bili toliko glasovi zanj kot proti skrajnemu desničarju. A vse bolj proevropski Chirac je leta 2005 doživel hud poraz, ko je organiziral referendum o evropski ustavni pogodbi in so svoj pohod začeli evroskeptični populisti.
Najprej pa je kot predsednik države prav nespameten poraz doživel leta 1997, ko je razpisal predčasne parlamentarne volitve, čeprav je imel večino v skupščini. Hotel se je namreč otresti tistih poslancev iz svojega tabora, ki jih ni maral, a so zmagali socialisti in za pet let je dejansko izgubil oblast, saj je moč predsednika Francije odvisna od tega, ali ima večino v skupščini.
Slaba javnofinančna bilanca
Na javnofinančnem in gospodarskem področju je bilanca Chiracovega vodenja Francije zelo slaba. Francoski javni dolg se je povišal za dvakrat, zaradi česar je imela Francija velike težave po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, danes pa ima največji proračunski primanjkljaj v EU.
Brezposelnost se je sicer v letih 1995–2007 zmanjšala, a to je predvsem zasluga socialistične vlade v letih 1997–2002. Sploh je čas po letu 2002, ko je Chirac spet dobil večino v skupščini in s tem vajeti oblasti, obdobje, v katerem je konkurenčnost francoskih podjetij v svetu občutno padala, kar Francija glede na gospodarsko stagnacijo in visoko brezposelnost občuti še danes.
Zasluge si je prisvojil Sarkozy
Ena njegovih pomembnih zaslug je priznanje, da je v kolaboracionistični vichyjski Franciji delovala francoska država s svojimi uradniki in da je zato kriva za deportacije Judov. Njegovi predhodniki, vključno s Françoisom Mitterandom, so se namreč pretvarjali, da v letih 1940–1944 ni bilo kontinuitete francoske države.
Pozitivna sta tudi njegova velika pozornost, ki jo je na čelu Francije posvečal okoljevarstvenim problemom, in spoštovanje, ki ga je izkazoval neevropskim civilizacijam. Uspešen je bil v boju proti prometnim nesrečam in smrtnim žrtvam na cestah. A zasluge si je kot notranji minister prisvojil Nicolas Sarkozy, njegov sovražnik na desnici.
Chirac gotovo ni bil zadovoljen, da ga je Sarkozy leta 2007 nasledil v Elizejski palači. Leta 2012 med volilno kampanjo pa je desničar Chirac proti desničarju Sarkozyju celo podprl socialista Françoisa Hollanda. A tedaj naj že ne bi bil več popolnoma pri zdravi pameti, vsaj tako so dali vedeti Sarkozyjevi privrženci, med njimi tudi Chiracova žena.
